Negovsko jezero, katerega so v še ne tako davni preteklosti imenovali »Biser Slovenskih Goric«, je bilo privlačno za turiste iz severovzhodne Slovenije, pa tudi sosednje Avstrije. Ob njem so se največ zbirali kopalci in ribiči, ob obali pa so mnogi, zlasti mladi, taborili v šotorih. Tisti, ki danes poleti obišče Negovsko jezero, bo težko verjel, da se je ob koncu tedna v njem kopalo po dva in več tisoč kopalcev. Največ je bilo Mariborčanov. Ob jezeru so okoliški domačini prodajali dobrote iz kmečkih peči, zlasti gibanice, ali kot se v narečju reče »gibance«, ter domači kruh z zaseko in mesom iz tünke. Ponujali so tudi rano sadje iz domačih sadovnjakov, predvsem marelice, breskve in slive.
Kakor kaže naša stara fotografija, posneta je bila 1980. leta, so bili na jezeru urejeni bazeni, jez pa je osvetljevala električna razsvetljava. Pod jezerom je bilo urejeno stranišče in tuš za prhanje. Na drugi strani jezera je delovala manjša trgovina, kjer so ponujali najnujnejše, zlasti pijače in sladoled, za turiste. Še največ obiska je jezero doživelo, ko je ob njem delovalo Gostišče Marjete Kramberger, ki ga je odprl Negovčan, ki se je vrnil iz dela v Nemčiji, Ivan Kramberger. V tem času je poleti, skozi teden, največ v soboto in nedeljo, ter ob praznikih, obiskalo več tisoč obiskovalcev. Največji obisk je bil dosežen v času Kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Za ilustracijo, naj povemo, da je eno nedeljo pripeljalo do gostišča obiskovalce 73 avtobusov, ob tem pa se je ob njem ustavilo še nešteto osebnih avtomobilov. Največji obisk Ivanove gostilne, tako so rekli, je bil ob njegovem, žalostnem pogrebu, katerega se je udeležilo več kot 7.000 pogrebnikov.
Danes jezero sameva. Rekli bi Negovsko jezero je mrtvo. K temu so gotovo pripomogli tisti, ki so okrog leta 1985, podrli bazene in ob obnovi jezu znižali gladino vode za dobrega pol metra. To se je odrazilo na čistosti vode v jezeru in poraščenosti z vodno travo. Morda bo jezero spet zaživelo, če ga bodo vključili v program, ki zajema obnovo gradu v Negovi. Brez posebnega strokovnega znanja, pa je treba jezeru ponovno dvigniti nivo vode na stanje pred porušitvijo bazenov. Mimogrede naj omenimo, da je Negovsko jezero, nekoč je sodilo v okvir sedmih Kunovskih ribnikov, od katerih je ostalo z vodo napolnjen le sedaj imenovano Negovsko jezero. Da so Kunovski ribniki zelo stari, pove podatek, ki ga najdete v knjigi Negova skozi čas, kjer je navedeno, da je bila 22. julija 1610 izvršena kraja rib iz Kunovskih ribnikov. To dokazuje dokument, kjer je navedena sodba za tatove rib v Kunovskih ribnikih. Vodo v vseh sedmih ribnikih prikazuje tudi znameniti vojaški Jožefinski zemljevid, iz obdobja 1763 – 1787.