V popoldanskih urah, bilo je 13. avgusta, so delavci Doma starejših Gornja Radgona, na dvorišču doma pripravili piknik, katerega so se udeležili številni stanovalci doma, ki niso vezani na posteljo. Tudi mi smo bili povabljeni, da doživimo to prijetno srečanje stanovalcev doma in svojcev, ki so se prav tako udeležili piknika.
O tem nam je strokovna delavka Jožica Šemnitski med drugim povedala: »V poletnih mesecih pripravimo v Domu starejših občanov Gornja Radgona piknike, ki se jih udeležijo vsi stanovalci in številni svojci. Tokratni piknik je bil nekoliko poseben, saj sta se ga udeležila tudi naša dva gosta iz Umaga. V okviru mednarodne izmenjave LINKEDAGE sta namreč v tednu med 11. in 18. avgustom pri nas bivala stanovalca doma v Umagu Mario Janko in Jolanda Jurišević. Vse dni sta spoznavala naš dom, Gornjo Radgono in se družila s stanovalci, ter z njimi izmenjavala izkušnje bivanja v domu. Sodeč po njunih odzivih sta bila nad vsebino dejavnosti doma navdušena. Jolanda je večkrat hudomušno rekla, da se bo v ponedeljek, ko pridejo ponju, skrila in ostala kar v Sloveniji. Tokratni piknik je bil še posebej vesel po zaslugi naše neumorne prostovoljke Majde Matjašič, ki je poskrbela za ubrano petje, in gospoda Štefana, ki je pevce spremljal z igranjem na harmoniko. Zaigral je tudi za ples. Oba Mario in Jolanda sta tudi zaplesala. Naj še povem, da je nam je prijetno družabno popoldne omogočilo tudi lepo vreme, kar je redkost letošnjega avgusta.«
Pogovarjali smo se tudi z gostoma iz Umaga. Mario Janko, ki je rojen 1926. leta, in je do odhoda v dom živel v Savudriji, je o svojem prihodu v Radgono med drugim povedal: »Čeprav sem v Staračkem domu v Umagu šele en mesec, so me določili, da en teden preživim v domu v Gornji Radgoni. Bil sem že v Slovenji, in to v Ljubljani, med tem, ko sem na tem koncu Slovenje prvič. V domu smo bili lepo sprejeti od osebja in tudi od stanovalcev. Vesel sem, da sem bil deležen te prijetne izmenjave. V dom sem šel po zaslugi dveh mojih otrok, ki mi krijeta razliko stroškov od moje pokojnine. To sem si prislužil z delom, kot bagrist pri kopanju gline za izdelavo cementa. Škoda, da je to bivanje v Gornji Radgoni tako kratko.«
Jolanda Juriševič je rojena 1928. let in je po poklicu šivilja. O svojih občutkih bivanja v Gornji Radgoni nam je povedala: »Prav srečna sem, da sem bila izbrana za odhod v Gornjo Radgono. Enako kot Mario, sem tudi jaz komaj mesec v domu v Umagu. Moram povedati, da so ga odprli komaj pred enim mesecem in smo tako mi prvi stanovalci. Ker ne morem več delati, šivala sem 72 let, saj smo mi odpovedale roke, sem srečna, da sem dobila prostor v Staračkem domu v Umagu. Kot sem že povedala gospe Jožici, mi je tu zelo lepo, takó, da bi najraje ostala tukaj. Vse kar je lepo, hitro mine, tako bo tudi moje kratko bivanje v Gornji Radgoni. Bodo pa ostali lepi spomini. Rada bi se zahvalila osebju našega doma v Umagu in osebju v Gornji Radgoni, da so nam omogočili bivanje v lepem domu v Gornji Radgoni. Zahvalila bi se tudi, da so tako lepo skrbeli za nas in nam pokazali marsikaj zanimivega v tem kraju.«