Osteoporoza je bolezen skeleta, za katero je značilna nizka kostna gostota. Posledica so krhke kosti, ki se hitreje zlomijo. Osteoporoza se pojavi, ko se poruši ravnovesje med razgradnjo kosti in njeno gradnjo oziroma obnovo: premalo kosti se zgradi, preveč pa razgradi. Je dedna bolezen in najbolj pogosto doleti ženske v pomenopavznem obdobju. Dejavniki tveganja za nastanek osteoporoze so različni: neuravnotežena prehrana, ki vsebuje premalo kalcija, primanjkljaj vitamina D, nizka telesna teža, kajenje, alkohol. Osteoporoza je kronična bolezen, ki je za zdaj še ni moč dokončno pozdraviti, lahko pa upočasnimo ali celo zaustavimo njeno napredovanje. Če bi zdravili tiste bolnike, ki so za zlome najbolj ogroženi, bi preprečili največ zlomov. Še nedavno tega so osteoporozo obravnavali kot neizbežno posledico staranja in ji zato niso pripisovali posebnega pomena.
Osteoporoza je bolezen, pri kateri kosti postanejo porozne, šibkejše in se hitreje zlomijo. Je ena najpogostnejših bolezni v Evropi, pa tudi najmanj prepoznavnih. Zaradi osteoporoze pride do zloma pri vsaki tretji ženski, starejši od 50 let, in pri vsakem petem moškem, kar pomeni tudi visoke stroške zdravstvene blagajne. V skladu s podatki iz poročila ministrstva za zdravje v Evropski uniji, se bo zaradi staranja prebivalstva število zlomov zaradi osteoporoze do leta 2050 najmanj podvojilo. Raziskave tudi kažejo, da se vse premalo žensk v pomenopavzalnem obdobju o tej temi preventivno pogovori s svojim zdravnikom.
Kostnina vsebuje minerale, med drugimi kalcij in fosfor, ki ji dajejo trdnost in gostoto. Potrebna je tudi zadostna količina vitamina D, da se lahko kalcij absorbira iz hrane in vgrajuje v kosti. Kostna gostota se od otroštva naprej veča, največja je okoli 30. leta starosti, zatem se začenja postopoma manjšati. Pomenopavzalna osteoporoza nastane zaradi pomanjkanja ženskega spolnega hormona estrogena, ki sodeluje pri vnašanju kalcija v kosti. Kostnina se izgublja brez simptomov, zato lahko neugotovljena osteoporoza brez zdravljenja leta in leta napreduje, dokler ne pride do zloma. Bolezni so bolj izpostavljene ženske, pri katerih je bila bolezen že v družini. „Posedanje“ oziroma izguba telesne višine lahko nakazuje zgodnji začetek bolezni. Izguba 2,5 centimetrov že lahko pomeni začetek te bolezni. V prvem desetletju po menopavzi lahko ženska izgubi od 15 do 20 % kostnine v hrbtenici, podobna je tudi izguba v drugih kosteh. Pojavljati se začnejo bolečine v hrbtu, ki lahko postanejo kronične. Bolezen „krhkih kosti“, ki jo jemljemo kot precej nedolžno, pa ima tudi resne posledice. Pušča lahko trajne telesne okvare, polovica žensk po zlomu kolka ne more več sama hoditi, tretjina je odvisna od tuje pomoči.
Kako zdravimo osteoporozo? Lažje jo je preprečevati kakor zdraviti. Kostno gostoto vzdržujemo z zadostnim uživanjem kalcija, vsakodnevnim izvajanjem vaj, pa tudi s hormonskim nadomestnim zdravljenjem. Ženske v srednjih letih, ki niso uživale dovolj kalcija in vitamina D, lahko kostno maso še vedno izboljšajo z dvema kozarcema mleka dnevno in z jemanjem dodatka vitamina D. Na naraven način pa vitamin D prihaja v telo s prehrano in z naravnim tvorjenjem v koži pod vplivom sončne svetlobe. Raziskave so tudi pokazale, da so za osteoporozo večkrat zbolele tiste, ki so bile veliko v zaprtih prostorih (stanovanja, pisarne, delavnice), manj pa ženske, ki so se gibale na soncu. Največ vitamina D je v ribjem olju in ribjem mesu, najdemo ga v mleku, mlečnih izdelkih, žitu, rumenjaku, kvasu in jetrih.
Velikega pomena je pravočasno diagnosticiranje bolezni. Ugotavljanje te bolezni mora biti brezplačno, da lahko vsaka bolnica ali bolnik poskrbi za preventivno zaščito. Zaradi visokih stroškov zdravljenja kostnih zlomov bi morala zdravstvena politika podpirati odkrivanje osteoporoze še pred prvim zlomom. Tega zahtevnega zdravstvenega vprašanja, ki močno vpliva na kakovost življenja v „tretjem življenjskem obdobju“, se preko društev osteoporoznih bolnikov, vse bolj zavzeto lotevamo tudi v Sloveniji.