Že dolgo nismo doživeli tako prijetnega praznovanja 90 letnice mame, babice in prababice, kot ,ko smo z županom in direktorico občinske uprave občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Miroslavom Petrovičem in Francko Lavrenčič, obiskali Klaro Belec v Brezju pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ko omenimo Francko Lavrenčič, moramo povedati, da je slavljenka njena teta, edina živeča iz rodu Kocuvan. Istočasno sta slavljenko obiskali predsednica in poverjenica KORKA Sv. Jurij ob Ščavnici Cvetka Fiala in Rozina Kraner. Obiska obeh delegacij je bila slavljenka nadvse vesela. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, smo slavljenko povabili na skupno slikanje pred hišo v kateri živi. Po slikanju smo se vrnili v hišo, kjer so nam njeni, ki jo obkrožajo, pripravili bogato pogostitev. Na predlog župana so najprej s polnimi kozarci nazdravili slavljenki in, ob spremljavi harmonikarja Robija Majeriča, zapeli napitnico »Kolko kapljic tolko let« in pela je tudi slavljenka. Vsi navzoči, pa so ji zapeli tudi znano pesem »Vse najboljše draga slavljenka«. Vsa srečna se je s solnimi očmi veselila pozornosti, ki so jo namenili njenem visokem življenjskem jubileju. Kljub temu, da smo imeli nalogo opraviti pogovor s slavljenko, se nismo mogli odpovedati dobrotam, ki so nam jih ponudili. Med temi so bile tudi čudovito pečene kvasenice iz domače skute, saj imajo »tamladi« v hlevu še zmeraj tri krave, ki dajejo mleko.

Naj takoj povemo, da je slavljenka zdravega duha. Kot nam je povedala, so jo izdale noge, pa tudi sicer jo dajejo razne težave. Kljub vsemu pa je dobre volje. Kot je dejala, tudi zato, ker jo imajo vsi, ki jo obkrožajo radi. To smo občutili tudi mi, saj je bila polna hiša veselja, ki so ga ustvarjali njeni najbližji. Višek veselja smo zaznali, ko so na mizo prinesli kar tri velike torte, ki so imele posvetila za slavljenko. Klara se je rodila v kmečki družini v Sovjaku 20. julija 1925. V družini se je ob dveh ženah, oče se je kot vdovec ponovno poročil, rodilo 18 otrok. Oče Kocuvan, ki je bil po poklicu kovač, se je ukvarjal s kovaštvom in vinogradništvom , v času žetve pa tudi z mlatilništvom. Klara se je po poroki preselila na moževo Belečovo domačijo na Brezje. Mož Jože Belec je bil zaposlen kot cestar, Klara pa je skrbela z dom in družino v kateri so se jima rodili otroci: Marija, Francka, Klara, Jože, Anton , Ivan in Stanko, z njimi pa sta odraščala tudi rejenca Suzana in Darko, ki sta bila enakopravna člana družine. Danes jo razveseljuje 21 vnukov in 5 pravnukov. Še veliko zanimivega nam je vedela povedati. Spominja se kako so vozili in orali s kravami. Ker so imeli vinograd je veliko rigolala zemljo za nasaditev trte. To opravilo so opravljali v zimi, včasih v velikem mrazu, tako, da je bila zmrznjena zemlja bolj trda kot kamen. Srečna je, da ima ob sebi sina Jožefa in snaho Angelo. Kot je povedala, sin Tonček skrbi zanjo 24 ur na dan. Srečna je, da ji ni treba oditi v dom za starejše, da je tako lahko na svojem domu med svojimi najbližjimi. Veliko veselja ji naredijo njeni otroci z družinami, ki jo radi obiščejo. Del njenega občutja med njenimi, ki jo imajo nadvse radi, smo skozi pogovor občutili tudi mi. V hiši, ki je bila tisti dan pretesna za vse, ki bi se hkrati zbrali ob obloženi mizi, je bilo nadvse živahno. Z njo smo kramljali ob dobrotah, ki so jih pripravili njeni. Z nami vred je slastno zaužila prave domače kvasenice, ki jih je sama neštetokrat pripravlja za svojo številno družino.

Največje veselje so ji pripravili otroci, ki so jo povabili na skupno praznovanje, katero je potekalo v soboto, 25. julija 2015, v Gostilni Šenekar v Spodnjih Ivanjcih. Tam so se zbrali vsi njeni otroci, tudi rejenaca, z družinami in svoji mami, babici in prababici pripravili veliko lepih trenutkov. Z njimi se je spominjala dni, ko so bili otroci majhni, ko so odraščali in zapuščali dom, v katerega pa se radi vračajo. V uvodu smo omenili, da ji je doma ob našem obisku zaigral na harmoniko muzikant Robi Majerič iz Spodnjih Ivanjec, ki je s svojim igranjem popestril tudi skupno praznovanje v Gostilni Šenekar.