Ko se združijo dobra volja in prijatelji, odlična domača kulinarika in pijača, kulturno-zgodovinske znamenitosti in naravne lepote, čist zrak in neokrnjena narava... Za prave ljubitelje narave, zdravega življenja in pohodništva, niti slabo vreme ni ovira, da se ne bi podali v naravo, če pa je to lepo, toplo in sončno, je potepanje po naravi toliko bolj prijetno. In če je zraven še dobra volja, pravi prijatelji, odlična domača kulinarika in pijača, potem kulturno – zgodovinske znamenitosti in naraven lepote, pa čist zrak in neokrnjena narava..., potem gotovo vse skupaj mine v nepozabnem druženju. Prav vse omenjeno je na cvetno nedeljo spremljalo številne prijatelje družine Kardoš – Časar iz Šalovcev na Goričkem, katere so povabili na posebno, letos že drugo druženje in potepanje po skrajnjem severovzhodu države, po lepem in razgibanem Goričkem.
Prišli so znanci in prijatelji s ptujskega, ljutomerskega, radgonskega in predvsem prekmurskega območja, največ seveda domačinov iz Šalovcev. Nekateri so „vlekli“ celo ljubljansko. Toda noben naglas, celo če se je kdo pogovarjal v madžarščini, ni nikogar motil. Enako dejstvo, da se večina prisotnih prej nikoli ni videla ali poznala, kajti po večurnem, praktično celodnevnem druženju, polnem dogajanja, so se praktično vsi dobro spoznali, dogodek prve letošnje aprilske nedelje pa bo gotovo vsem, tako mladim kot malo manj mladim, ostal v nepozabnem spominu.
Vse skupaj se je začelo že v zgodnjih dopoldanskih urah. Da pa bi pohodniki imeli kaj „kuriti“ je najprej bil na sporedu obilen zajtrk sestavljen iz domačih dobrot, katere sta ob pomoči prijateljic pripravili mama Suzana in hčerka Nina, hkrati je gospodar Valter v domači pekarni na tradicionalni način, spekel enkraten domači kruh, poleg črnega in rženega, tudi beli vrtanek. Seveda ni manjkalo niti različnih domačih napitkov, vina ipd. V tem času se je sonce že visoko dvignilo, tudi temperatura se je začela premikati proti dvajsetim in pozneje čez dvajset stopinj, kar je že napovedovalo nepozaben dan, z zdravim pohodom v naravi in ogledom nekaterih znamenitosti svoje okolice. Po bogatem okrepčilu z domačimi dobrotami, so številni udeleženci dobili tudi posebne „pohodne palice“, in vesela kolona pohodnikov se je lahko od Kardoš-Časarjeve domačije, v spremstvu dveh štirinožnih prijateljev, podala po goričkih travnikih in gozdičkih, po hribčkih in dolin«cah. Kar nekaj kilometrov je bilo za veselo in razpoloženo družbo, ko so je dobro uro po poldnevu, na sporedu bil nekoliko daljši postanek za kosilo. V lončarovski „Močvari“ je prijetno dišalo po sveže pečenih ribah, po jedeh z žara, pa tudi tekočih dobrot ni manjkalo, za dobro prepotene pohodnike.
Dobra obnovitev kalorij je bila samo dobra popotnica za nadaljnje druženje, skozi Ivanjševce, kjer je med drugim enkraten Kozicev čebelnjak, pa skozi Domanjševce z znamenitimi cerkvami in drugimi znamenitostmi, pa spet proti Šalovcem, na zaključno okrepčilo pri gostiteljih Kardoš-Časarjevih. Novi posladek, dodatno druženje in prijeten klepet ter slovo. Gotovo je bil vsak vsaj malo utrujen, saj 15 km ni kar tako. Kljub temu so vi bili veseli, saj so znova dokazali, da tudi s pohodom lahko naredimo dobro voljo in družbo, vsi pa so soglasno sklenili, da v kratkem ponovijo srečanje...