Na zelo lep in prijeten prizor nas je opozoril domačin iz okolice Gornje Radgone, ki tudi sam nikoli ni imel priložnost opazovati nekaj podobnega. Na travniku in strnišču med Boračevo in Orehovci je namreč v zgodnjih, a tudi sončnih, jutranjih urah, opazil nekaj nenavadnega, predvsem pa pravi prizor za dušo in srce. Na nekaj sto kvadratnih metrov se je namreč zbralo med 30 in 40 štorkelj, ki so po eni strani iskale hrano, po drugi pa se že pripravljale za daljše potovanje, s tem, da so se predvsem mlade štorklje učile leteti. Ni jih motilo niti zaustavljanje vozil, opazovanje in fotografiranje, le nikakor niso bile pripravljene počakati na enem mestu, da bi jih vse skupaj ujeli v objektiv. Veselo so tekale sem in tja, s svojo množičnostjo pa napovedovale, da bo letošnje leto tudi med ljudmi v Pomurju najverjetneje zelo plodno. Pred dnevi so namreč na konferenci evropskih vasi s štorkljami ugotovili, da obstoj omenjenih dolgonogih ptic še zlasti pri nas ni ogrožen. Letos je menda na svet prikukalo veliko, nadpovprečno, mladih štorkelj, po tri do štiri na odrasli par.
In zakaj se štorklje kar naenkrat zbirajo v tako velikih skupinah, čeprav po vročini in koledarsko, naj za to še vedno ni čas? Toda, očitno je, da se tudi nad pomursko ravnico vedno bolj približuje jesen. To pa še posebej naznanjajo omenjene »dolgonoge in dolgokljune« štorklje, ki sicer prihajajo z juga, a jih pri nas le lahko štejemo kot »avtohtone« ptice. Ne le v Orehovcih temveč tudi drugje po Pomurju, ki spada med osrednja območja domovanja štorkelj, je namreč možno videti večje jate štorkelj, ki se zbirajo in »vadijo« jadranje na dolgo pot. Posebej je potrebno pripraviti letošnje mladiče, ki nimajo preveč izkušenj z letenjem še posebej z dolgimi »potovanji« proti Afriki. Tako mladiči pod budnim očesom mater in očetov še posebej sami vadijo letenje na travnikih in s tem nabirajo moči za dolgo potovanje. Veterinarka Smilja Nabergoj pravi, da ni nič nenavadnega, da se štorklje že zbirajo. Že okoli 15. avgusta naj bi namreč prve jate odletele proti jugu. Predvsem naj bi se na dolgo pot prvi odpravili mladiči ter starejši samci, ki so tudi prvi prišli k nam, in vedno pripravljajo domovanja. Pozneje pa se bodo proti Afriki odpravile še samice in preostali mladiči, ki sedaj še niso pripravljeni.
Sicer pa število belih štorkelj v Sloveniji v zadnjih letih ne upada, kajti rezultati nedavnega popisa bele štorklje v Sloveniji kažejo, da število teh priljubljenih ptic pri nas dejansko ne upada. Vendar pa k temu bolj kot dobra reprodukcija domačih parov pripomore tudi priseljevanje iz drugih območij. Poleg tega raziskava kaže, da se širi tudi naselitveno območje bele štorklje v Sloveniji, in sicer proti jugu in zahodu, kot ugotavljajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zadnji večji popis bele štorklje v Sloveniji je sicer sodil v okvir že šestega mednarodnega popisa te ptice, ki poteka po vsem območju njene razširjenosti. Gre za akcijo, ki se odvija vsakih deset let, idejo zanjo pa je dal in jo sprva koordiniral nemški raziskovalec bele štorklje Ernst Schuez.
Slovenski popis, ki ga je koordiniralo društvo za opazovanje ptic, njegovo izvedbo pa sta omogočila okoljsko ministrstvo in družba Mobitel, je pokazal da „štorklje »majo rade Slovenijo“. Izvajalci omenjenega popisa so popisali več kot 400 gnezd (natanko 407 znanih gnezd) po celi Sloveniji, pri čemer so štorklje zasedale več kot polovico gnezd. Slovenska populacija bele štorklje je skoncentrirana v severovzhodni Sloveniji, največ parov gnezdi na Murski in Dravski ravni, v Slovenskih goricah in na Goričkem. Najvišji gnezditveni uspeh so imele štorklje na Krški ravni in v Beli krajini, ter Dravski in Murski ravni. To dokazuje, kako pomembni so ekstenzivni travniki za življenje štorkelj, poudarjajo v društvu za opazovanje ptic in dodajajo, da prizadevanja za njihovo ohranitev lahko pripomorejo k ohranjanju travniških vrst ptic. Intenzivno kmetijstvo, še pojasnjujejo v društvu, je močno prizadelo številne evropske populacije bele štorklje - na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Švici. Zaradi intenzivnega kmetovanja so namreč izginili ekstenzivni travniki, polni žuželk, plazilcev in malih sesalcev, ki so hrana beli štorklji. V teh državah zato danes bele štorklje umetno vzrejajo in ponovno naseljujejo.
Žalostna pa je tudi splošna ugotovitev, da veliko štorkelj, predvsem mladih pogine zaradi neizkušenj, ko se zaleti v žice daljnovodov. Kljub temu pa je v Sloveniji zabeleženo povečanje števila gnezdečih parov, kar je po mnenju strokovnjakov posledica predvsem priseljevanja štorkelj od drugod, kjer so njihove življenjske razmere še bistveno slabše kot v naši državi. In lepo bi bilo, če bi v Slovenijo »prinesle« tudi več otrok, kajti ob trenutni nataliteti v naši državi, se lahko zgodi, da bomo v nekaj stoletij izumrli…
Pomembno je sožitje dolgonogih ptic in ljudi
V začetku letošnjega avgusta so predstavniki iz devetih evropskih držav, v Veliki Polani, govorili o ohranjanju močvirnih krajev, življenjskega prostora štorkelj. Predvsem so se ukvarjali s temo, kako obvarovati štorklje, da ne bi zaradi velikih klimatskih sprememb in nezadržne industrializacije izginile z območja Evrope, saj je močvirnih krajev, ki so življenjski prostor dolgonogih ptic, čedalje manj. To je bila ena od tem četrte konference Združenja evropskih vasi s štorkljami, na kateri je sodelovalo skoraj 40 predstavnikov iz devetih držav, iz vasi, v katerih so se ohranile štorklje zaradi skrbi njihovih prebivalcev za ohranitev naravnega okolja. Dolgonoge ptice jim pozornost vračajo s tem, da se spomladi vedno znova vračajo v svoja gnezdišča in pripomorejo k razvoju sonaravnega turizma in kmetijstva. Udeleženci so med razpravo večkrat poudarili pomen sožitja med ljudmi in štorkljami v krajih, v katerih imajo gnezdišča. Štorklje so privlačne za turiste in s svojo navzočnostjo pripomorejo k razvoju turizma, pomembne so tudi za ohranjanje kmetijstva in pridelavo čim bolj zdrave hrane. Župan Velike Polane Damjan Jaklin je omenil trajnostni razvoj občine. Ákos Gaborik iz Madžarske je govoril o štorkljah in naravnem parku Donava-Drava, Goran Gugić iz Hrvaške pa o skrbi za štorklje v naravnem parku na Lonjskem polju. Poljak dr. Leszek Jezak je predstavil muzej bele štorklje v Klopotu, Franziska Aricci gnezdišča štorkelj v Turčiji. Članice združenja se povezujejo tudi na drugih področjih, predvsem kulturnem in športnem. Tako sta se pred leti povezali Velika Polana in hrvaški Čigoj, danes pa bo občina Velika Polana podpisala listino o sodelovanju z madžarsko vasjo Nagybajom. Madžari bodo tudi gostitelji pete konference Združenje evropskih vasi s štorkljami.
Članice združenja evropskih vasi s štorkljami so: Čigoj (Hrvaška), Nagybajom (Madžarska), Malparta De Careres (Španija), Rühstadt ( Nemčija), Adrid (Romunija), Belozem (Bolgarija), Tykozim (Poljska), Marchegg ( Avstrija) in Velika Polana (Slovenija).