MED 122 KRVODAJALCI KAR 25 SREDNJEŠOLCEV
- 21.10.2009
Glede na to, da se je zlasti v minulem vročem poletnem času močno čutilo pomanjkanje krvi, ki se nadaljuje tudi v teh dneh in tednih, je dobrodošel vsak liter dragocene tekočine oz. vsak prostovoljni krvodajalec. Torej tudi tistih 122, ki so se ...
V Radencih so pripravili krvodajalko akcijo, kjer se je med krvodajalci znašlo kar 25 dijakov tamkajšnje Srednje šole za gostinstvo in turizem
Glede na to, da se je zlasti v minulem vročem poletnem času močno čutilo pomanjkanje krvi, ki se nadaljuje tudi v teh dneh in tednih, je dobrodošel vsak liter dragocene tekočine oz. vsak prostovoljni krvodajalec. Torej tudi tistih 122, ki so se udeležili „vmesne“ krvodajalske akcije, ki jo je Območno združenje Rdečega križa Gornja Radgona pripravilo v Radencih. Kot nam je povedala sekretarka OZ RK Gornja Radgona Davorka Makovec, so poleg februarske in junijske tradicionalnih akcij, običajno oktobra pripravljali še krvodajalsko akcijo, ko so prostovoljce peljali v Splošno bolnišnico Murska Sobota. Sedaj ko je prišlo do reorganizacije slovenskih zavodov za transfuzijo krvi, so se v Gornji Radgoni odločili, akcijo organizirati kar v dijaškem domu v Radencih, in niso se zmotili. Namesto majhnega števila krvodajalcev, ki so jih peljali v Rakičan, se je tokratne akcije udeležilo kar 122 prostovoljnih krvodajalcev, ki so oddelku za transfuziologijo in imunohematologijo UKC Maribor darovali nad 50 litrov nenadomestljive tekočine.
„Posebej smo veseli, da se je med stalnimi krvodajalci znašlo tudi kar nekaj novih, srednješolcev iz Srednje šole za gostinstvo in turizem. Slednjih je bilo kar 25 kar je zelo pohvalno“, nam je povedala Makovčeva, ki je vodstvo omenjene, edine srednje šole na radgonskem območju, pohvalila tudi za druge humanitarne aktivnosti, ki jih izvajajo pod vodstvom Marjetka Širec, profesorice biologije, in vodje humanitarnih akcij na šoli. Podatek, da je kri darovalo 25 dijakinj in dijakov SŠGT Radenci je še bolj razveseljiv ob dejstvu, da je to več kot polovica vseh polnoletnih dijakov, ki lahko darujejo kri.
Sploh pa dijakinje in dijaki SŠGT Radenci so v zadnjem času izjemno dejavni tudi na področju različnih humanitarnih dejavnosti, s čem si v okolju, kjer delujejo samo dodatno pridobivajo simpatije. Kot EKO in UNESCO šola namreč sledijo zastavljenim ciljem. Najprej velik poudarek namenjajo medsebojnim odnosom in pomoči drugim. Tako v okviru projekta »žarek sreče«, ki poteka skozi celo šolsko leto, izvajajo različne aktivnosti. Med drugim obiskujejo invalide na Zvezi Sonček v Murski Soboti, ter jim s pesnijo in majhnimi darilci popestrijo dan. „Med drugim smo se pridružili akciji zbiranja plastičnih zamaškov za Anžeta, za protezo noge. Tudi z vodstvom Doma starejših občanov Radenci (DOSOR) smo se dogovorili za medsebojno sodelovanje, katerega namen je druženje naših dijakov s stanovalci doma (družabne igre, branje, sprehodi, klepet...) In veliko dijakinj ter dijakov, večinoma tistih, ki stanujejo v bližnjem dijaškem domu in tudi sploh izvajajo različne dobrodelne aktivnosti. Interes med dijaki je še večji, toda večina tistih, ki se peljejo z avtobusi v druge pomurske in štajerske kraje, za to nimajo veliko možnosti. Enako so tudi ptice ter druge živali potrebne pomoči prostovoljcev, saj dijaki zlasti v tem zimskem času skrbijo za krmljene ptičev in zavrženih štirinožcev, ter jim s tem pomagajo preživeti“, nam je povedala mentorica Marjetka Širec, ki je tudi še posebej ponosna na svoje mlade krvodajalce, ki so prvič podarili kri. Dijaki se namreč zavedajo koliko dragocene tekočine je potrebno ob različnih poškodbah, operacijah ipd.
POTREBNO JE VELIKO KRVI V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo kri od 350 do 400 krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo potrebuje kri, pravijo pri Rdečem križu Slovenije (RKS), nacionalnem organizatorju krvodajalskih akcij, kjer so lani dosegli rekord - 105 tisoč krvodajalcev. V minulih tednih in mesecih, ko se je čutilo pohajanje zalog krvi, sta Rdeči križ in Zavod RS za transfuzijsko medicino, po besedah Janeza Pezelja, generalnega sekretarja RKS, pozvala krvodajalce k darovanju krvi, zlasti tiste s krvnima skupinama A+ in O+.
„Krvodajalstvo pokriva vse potrebe po krvi in krvnih derivatih, a kljub vsemu je dobro opozoriti, naj se ljudje rednih krvodajalskih akcij še naprej udeležujejo“, pravi dr. Dragoslav Domanović z oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, ki opozarja, da bi se število krvodajalcev lahko nekoliko znižalo v dopustniškem avgustu. Zato je pomembno, da krvodajalci prihajajo redno, ker se tu in tam pojavljajo povečane potrebe, denimo pri zaporednih operacijah jeter, trenutno pa se pripravljajo še na operacijo srca. Kljub temu, da je bilo v letošnjem poletju nekaj hudih nesreč, je torej krvi še dovolj.
Za kritje potreb slovenskega zdravstva na leto potrebujemo od 95 do 100 tisoč krvodajalcev, to pa pomeni 45.000 litrov krvi. Kri lahko darujejo vsi zdravi ljudje, stari med 18 in 65 let. Da bi zavarovali bolnika in tudi krvodajalce, obstajajo nekatere omejitve. Največ krvodajalcev zavrnejo zaradi premajhne vsebnosti hemoglobina, krvi pa ne morejo darovati dekleta, lažja od 50 kilogramov. Vsem, ki do zdaj krvi še niso dali, sekretar Pezelj svetuje, naj na odvzemna mesta pridejo že zaradi preventivnega pregleda. Kdor hoče darovati, mu kri najprej pregledajo. Če je kaj narobe, ga napotijo k osebnemu zdravniku. To se sicer ne zgodi pogosto, a vseeno lahko tudi tak obisk pomeni dobro preventivo. Na RKS se že več let trudijo, da bi bilo med krvodajalci več mladih, v zadnjih dveh letih pa se je stanje kar izboljšalo. Med mladimi je krvodajalce najlažje pridobiti pri koncu srednje šole, ko dopolnijo 18 let, kasneje je to težje. V zadnjih letih se mladi v krvodajalstvo vključujejo prek raznih ciljnih skupin, denimo športnih društev ipd. Zakaj je tako pomembno, da bi bilo med krvodajalci več mladih? "Pri mladih se vse začne, iz njih se oblikujejo redni krvodajalci in kultura darovanja krvi.
V Sloveniji z zalogami krvi pokrivamo vse potrebe. Če se primerjamo z drugimi državami, je z nami primerljiva Hrvaška, v primerjavi z razvitimi državami pa imamo nekaj odstotkov krvodajalcev manj. V Sloveniji je darovalcev okoli pet odstotkov, medtem ko se denimo v Švici približujejo desetim odstotkom. A tudi tu odgovorni ostajajo razumni in pravijo, da količin krvi ni smotrno kopičiti, saj je bistveno, da je zberemo toliko, kolikor je potrebuje zdravstvo. V državah v razvoju, kjer je darovalcev krvi precej manj, imajo namesto prostovoljnega darovanja krvi sistem družinskih krvodajalcev. To pomeni, da v bolnišnici nekomu, ki načrtuje kirurški poseg, naročijo, naj si zagotovi krvodajalce, na pomoč pa mu ponavadi priskočijo družinski člani...
„Posebej smo veseli, da se je med stalnimi krvodajalci znašlo tudi kar nekaj novih, srednješolcev iz Srednje šole za gostinstvo in turizem. Slednjih je bilo kar 25 kar je zelo pohvalno“, nam je povedala Makovčeva, ki je vodstvo omenjene, edine srednje šole na radgonskem območju, pohvalila tudi za druge humanitarne aktivnosti, ki jih izvajajo pod vodstvom Marjetka Širec, profesorice biologije, in vodje humanitarnih akcij na šoli. Podatek, da je kri darovalo 25 dijakinj in dijakov SŠGT Radenci je še bolj razveseljiv ob dejstvu, da je to več kot polovica vseh polnoletnih dijakov, ki lahko darujejo kri.
Sploh pa dijakinje in dijaki SŠGT Radenci so v zadnjem času izjemno dejavni tudi na področju različnih humanitarnih dejavnosti, s čem si v okolju, kjer delujejo samo dodatno pridobivajo simpatije. Kot EKO in UNESCO šola namreč sledijo zastavljenim ciljem. Najprej velik poudarek namenjajo medsebojnim odnosom in pomoči drugim. Tako v okviru projekta »žarek sreče«, ki poteka skozi celo šolsko leto, izvajajo različne aktivnosti. Med drugim obiskujejo invalide na Zvezi Sonček v Murski Soboti, ter jim s pesnijo in majhnimi darilci popestrijo dan. „Med drugim smo se pridružili akciji zbiranja plastičnih zamaškov za Anžeta, za protezo noge. Tudi z vodstvom Doma starejših občanov Radenci (DOSOR) smo se dogovorili za medsebojno sodelovanje, katerega namen je druženje naših dijakov s stanovalci doma (družabne igre, branje, sprehodi, klepet...) In veliko dijakinj ter dijakov, večinoma tistih, ki stanujejo v bližnjem dijaškem domu in tudi sploh izvajajo različne dobrodelne aktivnosti. Interes med dijaki je še večji, toda večina tistih, ki se peljejo z avtobusi v druge pomurske in štajerske kraje, za to nimajo veliko možnosti. Enako so tudi ptice ter druge živali potrebne pomoči prostovoljcev, saj dijaki zlasti v tem zimskem času skrbijo za krmljene ptičev in zavrženih štirinožcev, ter jim s tem pomagajo preživeti“, nam je povedala mentorica Marjetka Širec, ki je tudi še posebej ponosna na svoje mlade krvodajalce, ki so prvič podarili kri. Dijaki se namreč zavedajo koliko dragocene tekočine je potrebno ob različnih poškodbah, operacijah ipd.
POTREBNO JE VELIKO KRVI V Sloveniji vsak delovni dan potrebujemo kri od 350 do 400 krvodajalcev, vsakih pet minut pa nekdo potrebuje kri, pravijo pri Rdečem križu Slovenije (RKS), nacionalnem organizatorju krvodajalskih akcij, kjer so lani dosegli rekord - 105 tisoč krvodajalcev. V minulih tednih in mesecih, ko se je čutilo pohajanje zalog krvi, sta Rdeči križ in Zavod RS za transfuzijsko medicino, po besedah Janeza Pezelja, generalnega sekretarja RKS, pozvala krvodajalce k darovanju krvi, zlasti tiste s krvnima skupinama A+ in O+.
„Krvodajalstvo pokriva vse potrebe po krvi in krvnih derivatih, a kljub vsemu je dobro opozoriti, naj se ljudje rednih krvodajalskih akcij še naprej udeležujejo“, pravi dr. Dragoslav Domanović z oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, ki opozarja, da bi se število krvodajalcev lahko nekoliko znižalo v dopustniškem avgustu. Zato je pomembno, da krvodajalci prihajajo redno, ker se tu in tam pojavljajo povečane potrebe, denimo pri zaporednih operacijah jeter, trenutno pa se pripravljajo še na operacijo srca. Kljub temu, da je bilo v letošnjem poletju nekaj hudih nesreč, je torej krvi še dovolj.
Za kritje potreb slovenskega zdravstva na leto potrebujemo od 95 do 100 tisoč krvodajalcev, to pa pomeni 45.000 litrov krvi. Kri lahko darujejo vsi zdravi ljudje, stari med 18 in 65 let. Da bi zavarovali bolnika in tudi krvodajalce, obstajajo nekatere omejitve. Največ krvodajalcev zavrnejo zaradi premajhne vsebnosti hemoglobina, krvi pa ne morejo darovati dekleta, lažja od 50 kilogramov. Vsem, ki do zdaj krvi še niso dali, sekretar Pezelj svetuje, naj na odvzemna mesta pridejo že zaradi preventivnega pregleda. Kdor hoče darovati, mu kri najprej pregledajo. Če je kaj narobe, ga napotijo k osebnemu zdravniku. To se sicer ne zgodi pogosto, a vseeno lahko tudi tak obisk pomeni dobro preventivo. Na RKS se že več let trudijo, da bi bilo med krvodajalci več mladih, v zadnjih dveh letih pa se je stanje kar izboljšalo. Med mladimi je krvodajalce najlažje pridobiti pri koncu srednje šole, ko dopolnijo 18 let, kasneje je to težje. V zadnjih letih se mladi v krvodajalstvo vključujejo prek raznih ciljnih skupin, denimo športnih društev ipd. Zakaj je tako pomembno, da bi bilo med krvodajalci več mladih? "Pri mladih se vse začne, iz njih se oblikujejo redni krvodajalci in kultura darovanja krvi.
V Sloveniji z zalogami krvi pokrivamo vse potrebe. Če se primerjamo z drugimi državami, je z nami primerljiva Hrvaška, v primerjavi z razvitimi državami pa imamo nekaj odstotkov krvodajalcev manj. V Sloveniji je darovalcev okoli pet odstotkov, medtem ko se denimo v Švici približujejo desetim odstotkom. A tudi tu odgovorni ostajajo razumni in pravijo, da količin krvi ni smotrno kopičiti, saj je bistveno, da je zberemo toliko, kolikor je potrebuje zdravstvo. V državah v razvoju, kjer je darovalcev krvi precej manj, imajo namesto prostovoljnega darovanja krvi sistem družinskih krvodajalcev. To pomeni, da v bolnišnici nekomu, ki načrtuje kirurški poseg, naročijo, naj si zagotovi krvodajalce, na pomoč pa mu ponavadi priskočijo družinski člani...
Zadnje novice
