Angleži v Prekmurju snemajo dokumentarec „Živimo zdravo“; Projekt „Živimo zdravo“ pomeni promocijo zdravja v lokalni ruralni skupnosti Projekt oz. program »Živimo zdravo«, ki ga izvajajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, je doživel odmeven uspeh. Nacionalni center za socialno trženje iz Londona je namreč izbral omenjeni program kot enega od treh programov iz celotne Evropske unije za snemanje dokumentarnega filma s področja javnega zdravja. In te dni se filmska ekipa iz Anglije mudi v Pomurju, kjer nastaja zanimiv dokumentarec. Za izvajalce programa »Živimo zdravo« je najpomembneje, da so njegovi rezultati vidni na daleč. Prim. mag. Branislava Belović, dr. med., ki vodi projekt, poudarja, da so ljudje s pomočjo programa spremenili življenjski slog. In ravno ta kolektivnost je navdušila Angleže, da so med 32 projekti Evropske unije izbrali tri – poleg projekta iz Glasgow in Kopenhavna – še soboškega, ki so ga po besedah direktorja podjetja Within Willa Nablinga izvajali z veliko manj denarja, kot preostala dva, pa zato ni nič manj kakovosten. Izbira je bila težka, saj so bili vsi programi zelo kakovostni.
„Najpomembnejši razlog, zakaj smo izbrali vaš projekt je, da ga izvajate že skoraj osem let. Običajno takšni projekti nimajo zagotovljenega dodatnega financiranja. Ampak zaradi odličnega dela in vztrajnosti izvajalcev, je ta projekt preživel tako dolgo dobo. In le projekt s tako dolgo dobo lahko doživijo uspeh na področju javnega zdravja“, pravi režiser dokumentarca, dr. David Hutt, ki se ponaša s številnimi mednarodnimi referencami. Sam je tudi izpostavil pomen množičnosti, ko v programu sodeluje vsa lokalna skupnost. V okviru dokumentarca so snemali delavnice o zdravi prehrani v Lipovcih, pohod na Razkrižju, obiskali so eno od domačink, ki je skuhala büjto repo na zdrav način. Snemanje mu je bilo v veliko zadovoljstvo: „Že stik z ekipo je pokazal, kako veliko energije in entuziazma imajo v sebi ti ljudje. Kar je najpomembneje, pa je navdušenje lokalne skupnosti, kjer smo bili deležni topline, radodarnosti in prijaznosti. Ljudje tukaj so res dojeli, kako pomembno je zdravje. Mislim, da lahko ljudje v Veliki Britaniji naučijo, kako je potrebno zdravo živeti“.
Sam film si bo sicer mogoče ogledati prek spleta, dolg bo 5 do 7 minut, namenjen pa bo tako strokovnjakom in tistim, ki odločajo o takšnih programih, kot širšim množicam. „Pomurje je po kazalcih ekonomskega in družbenega razvoja kot tudi po vseh zdravstvenih kazalcih na repu med slovenskimi regijami. Zaradi tega smo na pobudo in s podporo Ministrstva za zdravje RS pristopili k razvoju programa za zmanjšanje dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni in kroničnih bolezni samih, ter izboljšanje zdravja v ruralno področje in ga pilotsko umestili v Pomurje. Cilj programa je izboljšanje zdravja ter preprečevanje ali upočasnitev pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni (bolezni srca in ožilja, rakave bolezni, sladkorna bolezen, debelost, bolezni gibal…) preko promocije zdravega življenjskega sloga, s poudarkom na sodelovanju ljudi pri izboljšanju lastnega zdravja. Ciljna populacija so odrasli prebivalci ruralne lokalne skupnosti (vasi), posredno pa tudi celotna populacija. Intervenca obsega motiviranje in vključevanje vseh pomembnih struktur lokalne skupnosti. Še posebej je pomembno oblikovanje skupine lokalnih koordinatorjev, ki usmerjajo aktivnosti, nenehno skrbijo za visoko stopnjo motiviranosti prebivalstva, povezujejo in vključujejo vsebine zdravja v že obstoječe dogodke. Razen tega spodbujajo prebivalstvo k formiranju skupin za telesno aktivnost (hoja, kolesarjenje, za - skupine za samopomoč). Aktivnosti potekajo v obliki učnih delavnic in predavanj, po 14 srečanj v vsaki lokalni skupnosti ter izvedbe testa telesne zmogljivosti“, je program predstavila avtorica, prim. mag. Branislava Belovič, dr. med. spec.
Tematika učnih delavnic sicer vključuje: spoznavanje dejavnikov tveganja, določanje dejavnikov tveganja, bolezni srca in ožilja, telesno dejavnost, osnove zdrave prehrane, prehranjevanje s pomočjo prehrambene piramide in zdravega krožnika, demonstracijo priprave jedi, pridelavo zelenjave za potrebe samooskrbe, vzdrževanje normalne telesne teže in hujšanje, kronične bolezni, zgodnje odkrivanje rakavih bolezni (poudarek na raku dojke), kontrolno določanje dejavnikov tveganja in zaključno delavnico »živimo zdravo«, ki jo pripravijo udeleženci. Pristop je zasnovan na preprostosti in enostavnosti posredovanja sporočil ter praktičnem delu (priprava jedi, prehrambena piramida naložena z živili, zdrav krožnik in enote prikazane z živili, razstava zdravih jedi, merjenja dejavnikov tveganja, test hoje….).
„Ena od najpomembnejših značilnosti in aktivnosti je motivacija lokalne skupnosti ter vključevanju vseh struktur lokalne skupnosti v program (lokalna oblast, šola, vrtec, lekarna, zdravstveni dom ali zdravstvena postaja, društva in združenja, trgovine, gostinstvo, cerkev…). Nacionalni in regijski mediji so pripomogli k popularizaciji ideje in programa, tisti lokalni pa k ozaveščanju prebivalstva o zdravem življenjskem slogu (tedenske rubrike v časopisu, serija oddaj na radiu, prispevki za lokalne kabelske TV, lokalna glasila…) Pripravili smo tudi knjižico receptur zdravih jedi in promocijska gradiva. V izvedbi projekta sodelujejo različne ustanove: zavod za zdravstveno varstvo, zdravstveni dom, srednja šola za gostinstvo in turizem, srednja šola za kmetijstvo, kmetijska svetovalna služba, prehrambena industrija in NVO. Sodelujejo različni strokovnjaki: zdravniki specialisti, diplomirane in višje medicinske sestre, profesorji zdravstvene vzgoje, inženirji živilske tehnologije, inženirji agronomije, sanitarni inženirji, fizioterapeuti, strokovni učitelji kuharstva, kuharji in dijaki srednje šole za gostinstvo in turizem (demonstratorji). Pilotski projekt se je začel leta 2001 v občini Beltinci v osmih vaseh. V naslednji fazi, leta 2002 je vključeno 10 novih občin. Vsako leto se v Pomurju vključuje 10 novih skupnosti. Do sedaj je vključeno 38 lokalnih skupnosti. V času izvajanja projekta smo zaznali, da je druženje najmočnejši socialni faktor, ki je povezoval in motiviral ljudi na visoko udeležbo. Kot posledica so nastale tudi skupine za samopomoč na področju telesne aktivnost (pohodi, telovadba, kolesarjenja)...“, dodaja mag. Belavičeva.