Člani LD Gornja Radgona zadovoljni s svojim delom V svojem lepem lovskem domu v Hercegovščaku so se na rednem programskem letnem občnem zboru zbrali člani LD Gornja Radgona, v kateri je trenutno včlanjenih le še nekaj nad 50 ljubiteljev narave. Vsekakor je zanimiva, da je udeležba na občnem zboru bila skoraj 100 odstotna, kar potrjuje visoko pripadnost lovske bratovščine svojem društvu, žal pa so vsi skupaj žalostno ugotovili, da se članstvo iz leta v leto znižuje. Na zboru, kjer so ocenili, da so dobro delali tudi v letu 2008, in kjer so sprejeli zaključni račun, potrdili poročila in načrte, so ugotovili zaskrbljujoči upad članstva, saj imajo skupaj le okrog 50 članov, kar je v primerjavi z nekaj let nazaj, skoraj za četrtino manj. Starešina Anton Pintarič posebej pogreša pomlajevanje članstva, saj je povprečna starost članov LD Radgona že okrog 60 let, toda socialna in gospodarska kriza na tem območju je neusmiljena in to se odraža tudi članstvo v lovski družini, kjer pravzaprav biti član niti ni poceni, če vemo koliko stane vsa možna oprema, potem članarina in vse drugo. Poleg tega pa lovec niti ni enostavno postati, saj brez določenega znanja, zaupanja med ljudmi in še nekaterih pogojev, to praktično ni mogoče.
Starešina Pintarič, ki je kolegom predstavil delovanje v minulem letu, je ocenil, da so kljub vsemu bili uspešni na vseh področjih svojega delovanja na področju varovanja narave in okolja. Enako pa so ocenili tudi ostali razpravljalci, slišati pa je bilo tukaj kar nekaj zanimivih in aktualnih pobud in predlogov. V ospredju letošnjega leta pa bo praznovanje lepega okroglega jubileja – 60. letnice obstoja in uspešnega delovanja. „Lovstvo na slovenskem je praznovalo častitljivo100-letnico. Nič manj častitljivo obletnico praznuje letos naša LD; 60-letnico uspešnega delovanja. Leta 1949 je bila uradno ustanovljena in izredno veseli in ponosni smo, da je med nami še eden od tistih, ki ima za takratne dogodke velike zasluge – ustanovni član in častni član naše LD, Kozar Karel. Svečani občni zbor bo izveden v jesenskem času, čeprav so priprave na ta kulturni dogodek že začele“, je uvodoma dejal Pintarič.
Čeprav velikih zakonskih odločitev na državni ravni, ki bi odločilno vplivale na delovanje slovenskega lovstva v lanskem letu ni bilo, so potekala nič manj neprijetna usklajevanja internih aktov s spremembami zakonodaje, predvsem z zakonom o društvih. In prav tam je potrebno še veliko postoriti, saj v osnutku pravil LD, ki ga je izdelala LZS, predvsem niso bile ločene in definirane pridobitne in nepridobitne dejavnosti. „Uspelo nam je akte izdelati, ter na upravni enoti tudi potrditi in zavesti .Izdelali smo pravila LD, korigirali Poslovnik LD, ter Kinološki pravilnik LD. Prav tako smo na novo formirali Pravilnik o disciplinskem postopku kakor tudi disciplinsko komisijo. Pereča problematika v preteklem letu je bila okrog predhodno nepripravljenih zamenjav in odstopov revirovodij. Glede na starostno strukturo članstva, je ustrezno zamenjavo na tako pomembno funkcijo težko najti, predvsem pa tako, ki bi ustrezala vsem. Smatram, da so bile zamenjave dobre in izbor pravilen, čeprav se nekateri člani v revirjih z odločitvijo niso strinjali. Delo v revirju, kjer ni posluha in medsebojnega zaupanja, ter tovariških odnosov, pa ne more biti uspešno. Zato so tudi temu primerno sledile določene prerazporeditve v druge revirje“, je dejal Pintarič, ki je dodal, da so posebno skrb namenjali nadzoru lovišča, kjer skrbijo za varstvo in gojitev divjadi, za odstrel plenilcev, vzdrževanje in postavljanje lovskih objektov; skrbijo tudi za ustrezen stalež srnjadi; Opravili so tudi vložek fazank v lovišče,skupaj z ribiči pa izvajajo skupna srečanja.
Izvedli so tudi predavanje o revitalizaciji male divjadi, na katerem so bili seznanjeni o uspehih na tem področju pri nas in v tujini. V ta namen so nabavili tudi 20 krmilnic, ki so izdelane po vzorcu iz avstrijskih lovišč v katerih imajo po pripovedovanju in prikazanem slikovnem materialu zelo lepe uspehe. Obsežno delo so lovci opravili tudi z vnosom vseh lovskih naprav , osnovnih sredstev, zemljišč ipd. v sistem Lisjak. Na ZLD Prlekija je bil organiziran seminar za lovske mentorje, katerega so se udeležili člani LD Radgona: Mirko Njivar, Franc Mauko in Drago Žunko, ki so uspešno opravili izpite. „Komisija za izobraževanje je do dela mentorjev po lovskih družinah zelo kritična. Delo mentorjev je zahtevno in zahteva vso resnost. Prvi stiki z lovstvom, loviščem in divjadjo so tisti, ki dajo pomembno popotnico za naprej, ter v veliki meri vplivajo na to, ali bomo v bodoče imeli lovca in dobrega tovariša, ali pa samo člana LD“, je menil starešina Pintarič, ki je dodal da bo obeležitev jubileja v nedelja, 27.9.2009.
V ta namen so izdelali tudi 26 predlogov za priznanja in odlikovanja. Komisija pri ZLD Prlekija jih je že obravnavala, ter UO zveze na zadnji seji tudi potrdil. Vsi predlogi bodo tako posredovani na komisijo LZS. Kriteriji za priznanja in predvsem odlikovanja so zelo strogi in vsem predlogom verjetno ne bodo ustregli. Na zboru so sicer ugotovili, da so plan odstrela visoke divjadi - 170 komadov v letu 2008, dosegli. Levji delež pri izvzemu še vedno beležijo pri povozu in ostalih izgubah. Kategorizacijo so dobro izpeljali, manjši problemi so bili pri določanju starosti pri nekaterih trofejah. Realizirali so tudi vseh 13 planiranih jesenskih lovov. „Da je izplen, predvsem plenilskih vrst, na skupnih lovih zelo slab, smo krivi sami. Ne obnašamo se disciplinirano, ter po navodilih vodje lova. Dokler bomo tako neodgovorni, rezultati tudi ne bodo boljši“, je bil kritičen Pintarič, ki je dodal, da je lovni turizem najpomembnejša gospodarska panoga, ter glavni vir dohodka LD Radgona. Finančnega plana tukaj niso dosegli, oz. je bil slabši kot leto poprej. Vzrok so nekoliko slabše trofeje in nenaklonjenost boginje Dijane, saj vsi gosti niso prišli do plena. Uspešnost je zelo težko napovedati oz. planirati saj je kar nekaj faktorjev, ki na to močno vplivajo. Potrebno pa se je potruditi, imeti nagledane srnjake, ter obdržati stare goste, istočasno pa peljati aktivnosti za pridobitve novih. Konkurenca na tem področju je vedno večja, ponudbe vedno cenejše in le s strokovnim delom in smotrnim pristopom bomo lahko še naprej uspešni, so menili radgonski lovci, ki so v lanskem letu prejeli tri odškodninske zahtevke oz. opozorila. Kljub temu iz naslova škoda v lanskem letu ni imela finančnih obremenitev.
. Hkrati je izraženo tudi zadovoljstvo, da so tudi kinologijo le uspeli premakniti iz mrtve točke. „Izpeljali smo vse zastavljene društvene aktivnosti. Zaželen bi bil številčnejši obisk naših članov. Na srečo imamo tudi dosti prijateljev in simpatizerjev , tako da ti zapolnijo vrzeli in je udeležba bila na koncu le zadovoljiva. Ponosni smo tudi na novo pridobitev; cesto mimo lovskega doma, ter urejeno dvorišče pred lovskim domom. Seveda smo, kar se ceste tiče, lahko uspeli samo s sodelovanjem širše družbene skupnosti. Zato zahvala vsem , ki so pri tem sodelovali“, je dejal Pintarič, kateri je tovariše seznanil, da po določitvi trenutno veljavnih mej lovišča s strani Ministrstva LD Radgona razpolaga s 4.468 ha lovišča, od tega 3.928 ha lovne površine. Imajo cca 2 ha lastnih površin in 6 ha v najemu do leta 2013 in več. Vse površine so imeli v preteklosti tudi primerno obdelane. „Izvršujmo naše poslanstvo, obnašajmo se predvsem tovariško in ne dovolimo, da politika, dobičkarstvo, lastni interesi, privatna nesoglasja... vplivajo na delo v LD. Prihajamo v koncesijsko obdobje, ki bo od vseh nas zahtevalo še več požrtvovalnosti, strokovnosti in odrekanj, skratka še več obveznosti. Zato strnimo naše vrste in le enotni bomo kos vsem zahtevam“, je zaključil starešina radgonskih lovcev.