KO SLIVA ZACVETE KONEC NOVEMBRA...
Čeprav sta Ivan in Frančiška Križe iz naselja Ptujska cesta 38, streljaj od Gornje Radgone in Radencev, že v osmem desetletju in sta oba invalidna (74 – letni Ivan celo brez ene roke), se v njihovem domu in okrog njega vedno dogaja nekaj zanimivega. Prijazna in ...
Nenavaden naravni pojav v „dolini tihi“ pod Janževim Vrhom
Čeprav sta Ivan in Frančiška Križe iz naselja Ptujska cesta 38, streljaj od Gornje Radgone in Radencev, že v osmem desetletju in sta oba invalidna (74 – letni Ivan celo brez ene roke), se v njihovem domu in okrog njega vedno dogaja nekaj zanimivega. Prijazna in pridna upokojenca, kljub svojim letom nenehno nekaj delata in ustvarjata. Še zlasti Ivan nikakor ne more mirovati, saj bi kot pravi takoj zbolel in končal v postelji, ali pa bi že bil pokojni. Zato praktično ni opravila, ki ga ne bi naredil z eno samo roko. Lepo obdelujeta približno tri hektarje zemljišča, in si tako pridelata večino potrebne hrane. Le redko kupujeta tudi meso, ker redijo desetine kur, prašičev, celo bika..., vse vrtnine so doma, enako sadje ipd. V pomoč jima je tudi hčerka z družino, ki pogosto prihaja domov, da se jima doma godi samo lepo pa pokažeta tudi hišna ljubljenčka, pes in mačka, ki sta debela in lepo negovana. Enako je v dolinici pod motokros stezo na Janževem Vrhu, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, lepo negovano tudi sadno in drugo drevje...
In prav zaradi nekaterih sadnih dreves smo se tokrat ustavili pri Križetovih, kjer nam je Ivan pokazal slovi, ki cvete kot da bi bili aprila ali še bolje maja. Ob tem se med cvetovi pojavlja tudi zeleno listje, kar dejansko kaže ne nenavaden naravni pojav. „Sliva, ki cvete raste tukaj peto leto in se še ni zgodilo kaj podobnega. Očitno je, da se je v naravi vse spremenilo in tukaj moramo biti zelo previdni, ker narava nam samo vrača tisto kar ji „damo“. Ob vsem tem nas ne smejo presenečati vsa ta neurja in podobne vremenske nevšečnosti“, pravi Ivani Križe, ki se tudi zaveda, da „zimskih“ sliv ne bo pobiral, a se mu kljub temu zdi igra narave nadvse zanimiva.
Zato pa bo s Frančiško gotovo te dni pobiral sladke domače mandarine, ki so bogato obrodile in so že zelo sočne, le še malo dozorijo pa se bodo znašle na domači mizi. „Drevico mandarine sem nabavil pred osmimi leti na sejmu v Gornji Radgoni. Od začetka je bilo vse dobro. Vedno je dala nekaj sočnih sadežev, potem pa jo je zadela kap. Mislil sem, da se bo posušila, a se je čez dobro let opomogla, in sedaj spet normalno prinaša sadeže, ki so dejansko sladki, debeli in sočni“, nam je razlagal Ivan, ki pravi, da južno sadje ni dobro preveč otipavati, ker da pozneje ni normalnega razvoja.
Sicer pa, nekoliko manj kot mandarin bodo Križetovi letos nabirali domačih limon, a nekaj vitaminov bo tudi iz omenjenega južnega sadeža, ki z ljubeznijo uspeva tudi na severovzhodu Slovenije.