Ali so se dogovarjale o skupnem odhodu proti jugu ali pa kaj drugega? Na zelo lep in prijeten prizor nas je opozoril domačin iz Vučje vasi v Prlekiji Aleš Čuk, ki tudi sam nikoli ni imel priložnost opazovati nekaj podobnega. Na gnezdu tik ob njegovi hiši v središču omenjene lepe panonske vasi, je namreč zadnjo julijsko nedeljo dopoldan opazil nekaj nenavadnega, predvsem pa pravi prizor za dušo in srce. „Z domačega dvorišča in pozneje podstrešja hiše sem naredil tudi nekaj posnetkov štorkljevega gnezda na katerem je bilo naenkrat kar devet štorkelj. V tem gnezdu, kjer štorklje gnezdijo nad 20 let, je sicer letos sploh bilo zelo živahno, saj sta pridna samec in samica vzredila tri mladiče. Nedeljski dogodek pa je bil zanimiv tudi mnogi turistom, ki so se peljali tod mimo in so se zaustavljali, ter fotografirali in dogodek občudovali“, nam je razlagal Aleš Čuk, ki tudi sam ne more oceniti kaj je bil motiv „obiska“ med štorkljama. Bržkone naj bi se že dogovarjale o skupnih pripravah na odhod proti jugu, saj bo ta že konec avgusta.
Zanimivo je tudi, da se devet štorkelj na sicer majhnem prostoru sploh ni zmenilo za ljudi, kajti ni jih motilo niti zaustavljanje vozil, opazovanje in fotografiranje, s svojim veselim žvrgolenjem pa so s svojo množičnostjo le potrjevale, da je letošnje prestopno leto ne le med štorkljami, temveč tudi med ljudmi v Pomurju nadvse plodno. Letos je menda na svet prikukalo nadpovprečno veliko mladih štorkelj, po tri do štiri na odrasli par, ob tem pa podobni podatki prihajajo tudi iz okoliških porodnišnic, kamor hodijo rojevati Prekmurke in Prlečke.
In zakaj se štorklje kar naenkrat zbirajo v tako velikih skupinah, čeprav po vročini in koledarsko, naj za to še vedno ni čas? Toda, očitno je, da se tudi nad pomursko ravnico glede na minulo deževje, vedno bolj približuje jesen. To pa še posebej naznanjajo omenjene »dolgonoge in dolgokljune« štorklje, ki sicer prihajajo z juga, a jih pri nas le lahko štejemo kot »avtohtone« ptice. Ne le v Vučji vasi temveč tudi drugje po Pomurju, ki spada med osrednja območja domovanja štorkelj, je namreč možno videti večje jate štorkelj, ki se zbirajo in »vadijo« jadranje na dolgo pot. Posebej je potrebno pripraviti letošnje mladiče, ki nimajo preveč izkušenj z letenjem še posebej z dolgimi »potovanji« proti Afriki. Tako mladiči pod budnim očesom mater in očetov še posebej sami vadijo letenje na travnikih in s tem nabirajo moči za dolgo potovanje. Veterinarka Smilja Nabergoj pravi, da ni nič nenavadnega, da se štorklje že zbirajo. Že okoli 15. avgusta naj bi namreč prve jate odletele proti jugu. Predvsem naj bi se na dolgo pot prvi odpravili mladiči ter starejši samci, ki so tudi prvi prišli k nam, in vedno pripravljajo domovanja. Pozneje pa se bodo proti Afriki odpravile še samice in preostali mladiči, ki sedaj še niso pripravljeni.
ŠTEVILO ŠTORKELJ V SLOVENIJI NE UPADA
Število belih štorkelj v Sloveniji se v zadnjih letih ne znižuje, kajti rezultati nedavnega popisa bele štorklje v Sloveniji kažejo, da število teh priljubljenih ptic pri nas dejansko ne upada. Vendar pa k temu bolj kot dobra reprodukcija domačih parov pripomore tudi priseljevanje iz drugih območij. Poleg tega raziskava kaže, da se širi tudi naselitveno območje bele štorklje v Sloveniji, in sicer proti jugu in zahodu, kot ugotavljajo v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zadnji večji popis bele štorklje v Sloveniji je sicer sodil v okvir že šestega mednarodnega popisa te ptice, ki poteka po vsem območju njene razširjenosti. Gre za akcijo, ki se odvija vsakih deset let, idejo zanjo pa je dal in jo sprva koordiniral nemški raziskovalec bele štorklje Ernst Schuez. Slovenski popis, ki ga je koordiniralo društvo za opazovanje ptic, njegovo izvedbo pa sta omogočila okoljsko ministrstvo in družba Mobitel, je pokazal da „štorklje »majo rade Slovenijo“. Izvajalci omenjenega popisa so popisali več kot 400 gnezd (natanko 407 znanih gnezd) po celi Sloveniji, pri čemer so štorklje zasedale več kot polovico gnezd. Slovenska populacija bele štorklje je skoncentrirana v severovzhodni Sloveniji, največ parov gnezdi na Murski in Dravski ravni, v Slovenskih goricah in na Goričkem.
Najvišji gnezditveni uspeh so imele štorklje na Krški ravni in v Beli krajini, ter Dravski in Murski ravni. To dokazuje, kako pomembni so ekstenzivni travniki za življenje štorkelj, poudarjajo v društvu za opazovanje ptic in dodajajo, da prizadevanja za njihovo ohranitev lahko pripomorejo k ohranjanju travniških vrst ptic. Intenzivno kmetijstvo, še pojasnjujejo v društvu, je močno prizadelo številne evropske populacije bele štorklje - na Nizozemskem, Danskem, Švedskem in v Švici. Zaradi intenzivnega kmetovanja so namreč izginili ekstenzivni travniki, polni žuželk, plazilcev in malih sesalcev, ki so hrana beli štorklji. V teh državah zato danes bele štorklje umetno vzrejajo in ponovno naseljujejo.
Žalostna pa je tudi splošna ugotovitev, da veliko štorkelj, predvsem mladih pogine zaradi neizkušenj, ko se zaleti v žice daljnovodov. Kljub temu pa je v Sloveniji zabeleženo povečanje števila gnezdečih parov, kar je po mnenju strokovnjakov posledica predvsem priseljevanja štorkelj od drugod, kjer so njihove življenjske razmere še bistveno slabše kot v naši državi. In lepo bi bilo, če bi v Slovenijo »prinesle« tudi več otrok, kajti ob trenutni nataliteti v naši državi, se lahko zgodi, da bomo v nekaj stoletij izumrli…