Vsak osnovnošolec je v šoli pri zgodovini slišal za kameno dobo. Ob tem zagotovo tudi o kamnitem orodju. Tisti malo starejši so že davno pozabili, kaj je bilo tedaj o kameni dobi povedano. Sam se spominjam, da smo na OŠ Negova o kameni dobi bili seznanjeni od tedanjega ravnatelja Milana Laha. Ta nam je, pred kakimi 60-timi leti, povedal kaj o kameni dobi. Tudi o kamnitih sekirah iz Negovskega Vrha, ki jih lahko še danes občudujete v Mestnem muzeju v Mariboru.
Mi smo bili te dni deležni pogleda kamnitih sekir pri zbiralcu starin Francu Trstenjaku na Čakovi. Nemalo smo bili presenečeni, da ima mož, ki je gospodar kmetije, gospodari z mamo Ano, tri kamnite sekire. To so prekrasni primerki kamnitega orodja iz obdobja 4000 ali 2000 let pred našim štetjem. Njegove tri sekire, ena ima obenem lastnost kladiva, joj kako lepo je oblikovana, so čudovito ohranjene. Pri tem mislimo, da niso skrhane. Kot je znano, je na sedanji trasi avtoceste v Grabonošu potekalo arheološko izkopavanje. Tudi tam so našli, kolikor nam je znano, dve kamniti sekiri. In kaj nam je o svojih dragocenih sekirah povedal njihov lastnik Franc Trstenjak: »Sam ne vem odkod imam nagnjenje do starin. Morda tudi zato, ker sem kot kmet na svojih njivah, kjer poteka sedaj avtocesta, včasih našel kak predmete, ki se mi je zdeli nenavadni. Zapomnil sem si najdbo srebrnega prstana, kateri pa se je izgubil. Ko so na naši njivi raziskovali arheologi, sem njihovo delo spremljal s posebno pozornostjo. Že prej sem kupil kamnito sekiro, ki je bila okrog leta 1970 najdena v Brengovi in eno, ki je bila najdena 1969. leta v Rožičkem Vrhu. Veliko veselje mi je prinesla najdba kamnite sekire na moji njivi v »Ograjkih«, tako pravimo predelu naše njive. Tam sem lani, 2008. leta, pri oranju s traktorjem našel prekrasen primerek kamnite sekire, ki je z ene strani obdelana kot kladivo z druge pa kot sekira. S kašnega kamna je izdelana ne bi mogel reči. Mislim da je iz prodnjaka, mi temu pravimo »kiržlih«. Sekire sem, kakor je bilo najavljeno, prijavil Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti.«
Franc Trstenjak, si zasluži vso pohvalo, da je ohranil to narodno bogastvo, za katero bi lahko med zbiratelji, bodisi doma ali tujini, dobil velike denarce. Kot nam je povedal, jih ne da za noben denar.