V preteklosti, ko je na podeželju bilo veliko tistih, ki so se ukvarjali s kmetovanjem, boljše rečeno, z obdelovanjem zemlje, je bil zimski čas za njih nekak počitek. Opravljali so se le nujna kmečka opravila, predvsem opravljanje živine. Tedaj so pozimi, če je bilo dovolj snega, opravili prevoz gnoja na saneh na njive in vinograde. Če ni bil predebel sneg, so moški tudi podirali drevje za drve in »plohe«, ki so šli v prodajo ali za žaganje desk za domačo uporabo. Dneve in dolge noči so si krajšali tudi z ročnimi deli, kot je prebiranje fižola, luščenje bučnih semen in še česa. Tisti, ki so imeli ovce ali pa so sejali lan ali konopljo, pa so predli niti na kolovratu, kar je bilo seveda žensko opravilo. Moški, ki so bili vsaj malo spretni v rokodelstvu, so izdelovali preprosta kmečka orodja, bolj spretni pa pletli košare iz slame in šibja vrbe, ki so ji rekli »pintovec«.
Teh dejavnosti na podeželju skoraj ni več. Mnoge so popolnoma zamrle, a le redke so se ohranile. Redki so tudi tisti, ki obvladajo ta ljudska rokodelska opravila. Eden teh je Ignac Fajt iz Spodnje Ščavnice, ki v zimskem času izdeluje izdelke z šibja. Obiskali smo ga le malo pred njegovim rojstnim dnevom. Ignac, ki je rojen 30. januarja 1937. leta v Zbigovcih, sedaj živi v Spodnji Ščavnici, je eden tistih, ki kljub letom ne more mirovati. Ob našem obisku smo ga našli na delu v njegovi sobi kjer kot vdovec preživlja jesen življenja. »Glejte, to je moja dnevna soba, kuhinja in spalnica.Verjetno vam ni treba posebej poudarjati, da je v zimskem času soba tudi moja delavnica.Tukaj, v centralno ogreti sobi, je tudi pozimi prijetno delati. Sem človek, ki ne morem biti brez dela.Tega sem se privadil že kot otrok, saj smo morali otroci že zgodaj prijeti za vsako delo. Tako me je oče Alojz, že kot otroka, naučil pletenja košev iz šibja.V tistih časih je bila potreba po teh izdelkih večja, kajti tedaj so vse poljske pridelke: krompir, koruzo, svinjsko peso in repo, jabolka in druge pridelke pobirali ročno in jih polagali v koše. Z njimi so nabrane izdelke nosili na voz, ponavadi na »kripo« ali na koš, ki je bil postavljen na voz »garčnik«. Nosili so jih tudi iz voza v kleti in shrambe. Danes teh pridelkov skoraj ni več, zato je tudi poraba košev zelo mala. Ker mladih to zamudno opravilo ne zanima, zato imamo tisti malo starejši, ki izdelujemo koše, še vedno dovolj dela. Kot sem že povedal, delam zato, da si krajšam čas. Kakega večjega zaslužka tu ni pričakovati.Včasih so takemu zaslužku rekli »drobiž za tobak«.
Ignac v glavnem izdeluje koše, nekateri rečejo tudi košare ali »korbe«, ter »pleterke«, to so košare z držajem. Po naročilu izdela tudi druge pletene izdelke »po meri«, kot se je pošalil.