Nenavadno grajeno stanovanjsko hišo si je omislil zdravnik dr. Joža Primožič Z razvojen človeške vrste se je razvijala tudi ureditev domov. Človek si v davni preteklosti ni gradil stalnih bivališč. Kot je znano si je zavetje pred vremenskimi vplivi in zvermi urejal v jamah, zato so ga imenovali tudi jamski človek. Razvoj bivanjske kulture se je razvijal glede na potrebe in okolico kjer se je nastanil. Domove so si gradili tudi nad vodo. Nam znani so koliščarji, ki so živeli na ljubljanskem barju. Tako so nas učili v šoli. V tisti dobi je gradnja stalnih bivališč bila prilagojena tedanji okolici in materialom, ki so bili prebivalcem na voljo. V glavnem je bil to les in ilovica, za pokrivanje pa veje ali primerna trava, ko še niso poznali slame žit.
Današnja gradnja stanovanj, rekli bi bivališč, sloni na modernih gradbenih materialih, ki jih proizvaja industrija. V tem tempu gradnje je težko najti človeka, ki bi gradil hišo iz materiala, ki je le nekaj 100 metrov oddaljen od gradnje domovanja ali hiše, kot rečemo. Mi smo v Nasovi, v občini Apače, naleteli na gradnjo hiše, kakršne ni zaslediti v vsej bližnji in daljni okolici. To je hiša, katere zidovi so »zidani« iz balirane slame. Ko smo prišli na gradbišče, kjer smo naleteli na lastnika hiše apaškega zdravnika dr. Joža Primožiča in njegovega pomočnika Dhiraja Roschmanna iz Kunove pri Negovi, ob pogledu na hišo nismo mogli verjeti svojim očem. Ob pogledu na poslopje, smo dobili občutek, da je to skladišče slame v balah. Pa ni! To je bil pogled na zidove hiše, ki so »zidani« iz slame. Našo radovednost smo potešili ob razgovoru z lastnikom in graditeljem hiše dr. Joža Primožičem, ki je za čas odložil delo in nam povedal o tej nenavadni gradnji veliko zanimivega. »Kot vidite, stoji hiša na betonskih temeljih. Pravzaprav jo tvorijo leseni stebri, ki nosijo ostrešje hiše. Hišo, ki mi jo je postavil podjetnik Mirko Križan iz Čakove, Sv. Jurija ob Ščavnici, projektiral projektivni bilo Staninvest Janeza Brunčiča iz Gornje Radgone, ki ima tudi nazor nad gradnjo, sedaj dograjujem v lastni režiji. Moram še reči, da je v začetku pri projektu sodeloval tudi Stojan Habjanič iz Brezovc v Prekmurju. Za »zidanje« sten s slamo sem si v službi vzel 14 dni dopusta. Pri tem mi pomagajo priložnostni delavci. Med njimi je tudi Dhiraj Roschmann, ki mi sicer pomaga s svojimi bogatimi izkušnjami pri gradnji hiš iz naravnih materialov.«
Zanimalo nas je odkod ideja, da si postavi tako, za današnji čas skoraj neverjetno, hišo? » Leta 2006 sem s prijateljem odkril oazo miru, tukaj v Nasovi, kjer je bila nekoč Gorička domačija. Tedaj sem od občine Gornja Radgona odkupil 900 m2 veliko parcelo in se odločil, da bo tu v miru in tišini moj dom. Že tedaj sem razmišljal o varčni hiši. Za tak način gradnje hiše, ki jo gradim sedaj, pa sem se odločil, po navdihu prijatelja Dhiraj Roschmanna iz Kunove, ki mi je priskrbel prvo tovrstno literaturo. Moja želja je bila, da bi gradil hišo iz naravnih materialov, ki so blizu gradbišča hiše; to so predvsem les, slama in ilovica. Odločil sem se, da bom zidove postavil iz balirane slame, katere bomo ometali z ilovico. Takó grajena hiša ima izredne izolacijske sposobnosti; pozimi je topla, poleti pa hladna. Dobre lastnosti so še: zvočna izoliranost in protipotresna varnost. Prednost te gradnje je tudi, da je ves material pri roki praktično skoraj zastonj. Meni so slamo za »zidanje« zidov hiše kmetje na gradbišče pripeljali zastonj, za kar se jim posebej zahvaljujem. Prednost gradnje je tudi, da lahko gradiš sam, seveda ob pomoči prijateljev. Vse to poceni gradnjo hiše.«
Zanimalo nas je, kako se je kot obmorski prebivalec, znašel v naših krajih. Rojstni kraj Joža Primožiča, ki je rojen 1959. leta, je Drniš. Rodil se je mami Dalmatinki, očetu Slovencu in je v Drnišu obiskoval osnovno šolo. Po gimnaziji, ki jo je obiskoval v Splitu, je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1985 promoviral za dr. medicine. Negova prva zdravniška služba je bila na Infekcijskem oddelku v Bolnišnici v Rakičanu, kjer je 12 let delal kot specialist infektolog. Leta 1997 se je zaposlil kot otroški zdravnik v šolskem dispanzerju v ZD Gornja Radgona. Po odhodu apaškega zdravnika dr. Miloša Radašina v pokoj, je sprejel delo družinskega zdravnika v Zdravstveni postaji Apače. Kot pravi je z delom in življenjem v teh krajih zadovoljen. Čeprav ga tu in tam vleče na morje, za to nima časa. Posebno ne zdaj, ko se je posvetil gradnji svojega nenavadnega doma. Ob koncu pogovora nam je dejal, da bi z gradnjo takega načina gradnje hiše želel spodbuditi mlade, k varčnemu načinu gradnje domov, ki so varčni tudi glede ogrevanja bivalnih prostorov, saj skoraj za to ne potrebujejo energije. Gotovo bo njegova hiša, ko bo zgrajena, vzorčni primer gradnje hiš, ki bodo grajene iz naravnih materialov, pa tako tudi iz slame. Sicer si že sedaj gradnjo ogleda veliko njegovih znancev, ki občudujejo njegovo voljo za gradnjo doma z za današnje dni, nenavadnim načinom gradnje.