Ob obisku Ženika nismo mogli mimo pogleda na dokaj veliko drevo figovca ali smokve, ki raste pod napuščem Raščnove hiše. Ob njem smo srečali Katarino Raščan, ki je obirala sladke plodove. Ob prijaznem pogovoru smo izvedeli marsikaj zanimivega. Najprej naj povemo, da se je Katarina, ki živi sama v hiši, rodila 1926. leta v Mali Polani v Prekmurju. V Ženik se je, z že pokojnim možem Ivanom, preselila 1953. leta. Tedaj sta kupila hišico in okrog 2 ha zemlje. Ima šest otrok, ki jo radi obiskujejo, obiskuje pa jo tudi 14 vnukov. Skoraj vsak dan pa jo obišče sin Marjan, kateri je prevzel posest, ki živi pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Včasih, ko je bila družina velika, so redili po dve kravi, imeli prašiče in kokoši. Danes ima Katarina le eno živo bitje, to je njena muca Micka, ki ji je zvesta »sopotnica« dan in noč, saj jo spremlja na vsakem koraku.
Čeprav smo se ustavili zaradi smokve ali fige, nismo mogli mimo tega kratkega zapisa o njenem življenju v Ženiku. Ko je tekla beseda o figovcu, smo izvedeli marsikaj zanimivega. Kot je povedala, je sadiko, leta 1960, dobila od soseda Alojza Šoreja, ki je imel zasajene figovce že pred drugo svetovno vojno. Tedaj jo je posadila pod napušč hiše. Ker je v zavetju, le redko pozebe. Tudi če pozebe, to se tudi zgodi, iz korenin pomladi zraste novo drevo. Ker je drevo zaščiteno pred mrazom obilno rodi. Ob našem obisku je Katarina obirala že drugi letošnji rod. »Lani in letos so bile zime mile, zato je drevo obilo rodilo. Plodovi so normalno dozoreli in sladki. Jaz jih imam zelo rada. Radi jih obirajo tudi moji vnuki, ko me obiščejo.« Naš pogled je zbudila tudi velika lipa, ki raste pred hišo. Kot nam je povedala, jo je kot šolar, 1961. leta, zasadil njen sin Ivan, ki sedaj z družino živi Slovenji Vasi. Kot je dejala, lipa ob cvetenju čudovito diši, poleti pa daje debelo senco.