Ko smo se nedavno peljali skozi vas Zbigovci, smo se ustavili pri hiši številka 54. Ustavili smo se, da bi si pobližje ogledali bogastvo cvetov surfinij, ki so krasile omenjeno hišo. Kljub vročini, ki dodobra ogrela ozračje tistega poletnega dne, so surfinije kazale svoje bujno cvetenje. Želeli smo zvedeti, kdo skrbi za to čudovito rožno bogastvo. Ob tem smo v gospodarskem poslopju slišali ropotanje mešalca za beton. Z njim je Srečko Fajfar mešal krmila za prašiče. Nas je najprej zanimalo, kdo skrbi za takó lepe rože? In, prav Srečko je tisti, ki skrbi da nekdanja domačija staršev, ki se vselili v nov dom v Črešnjevce, ne zgleda osamljena in zapuščena. Takoj smo ugotovili, da Srečko prijazen in delaven mladenič. Kako tudi ne, ko pa ob redni zaposlitvi v podjetju Radgonske gorice, obdeluje posest staršev in goji svinjerejo. V hlevu ima 20 »prasečnic« in več deset malih pujskov.
O svojem delu, on pravi, da mu je to »naporni« konjiček, nam je med drugim povedal: »Po poklicu sem kmetijski tehnik in kot vinogradniški delavec od 2009. leta zaposlen v Radgonskih goricah. Ker sem samski, rojen sem 1982. leta, živim pri svojih starših v Črešnjevcih. Ker je bila domačija staršev prazna, sem se odločil, da ji dam življenje. Rad imam rože, zato sem jo okrasil z njimi in me sedaj s cvetenjem razveseljujejo. Surfinije sem nabavil v Vrtnarstvu Pintarič, kjer sem ob nakupu bil deležen tudi navodil za njihovo nego. Kot vidite mi je to pomagalo, saj so zares bujno zacvetele. Z njimi ni kakega posebnega dela, morajo pa biti vsak dan vsaj enkrat dobro zalite. Kaj se tiče prašičereje, pa povem, da sem se zanjo odločil, ker se mi je zdelo škoda, da bi bila zemlja neobdelan in bi dobro grajeni hlevi ostali prazni. Kot sem povedal imam 20 svinj plemenic in svojega merjasca. To ni ravno veliko, zato pri tem ni kakega posebnega zaslužka. Časa, ki ga porabim za to dejavnost pač ne smem računati. Največje zadovoljstvo mi je, ko lahko prodam zdrave male pujske. Veselje je tudi pogledati igrive pujske, ki so namenjeni za nadaljnjo rejo. Moram še povedati, da mi, ko je potreba, pri spravilu krme in drugih delih pomagajo starši, za kar sem jim seveda hvaležen.«
Ko smo se poslavljali od prijaznega mladeniča, smo razmišljali o njegovem delu. Razmišljali smo, da se še najdejo mladi, ki radi delajo. To dokazuje tudi Srečko, ki po napornem delu v vinogradih, skrbi za domačijo, ki bi sicer propadala.