Nekako v senci žalostnega dogajanja v Zavodu Hrastovec ter v še štirih bivalnih enotah, kjer se je kot je znano, s salmonelo okužilo veliko ljudi, je ob Bivalni enoti I v Gornji Radgoni (Partizanska ulica), potekalo nadvse prijetno in zanimivo srečanje, na katero so člani Zavoda Hrastovec – Trate, dislocirane enote Gornja Radgona I, medse povabili svojce, znance, prijatelje in krajane Gornje Radgone s katerimi imajo zelo dobre prijateljske odnose. Zraven so bili tudi občanski zagovorniki in številni drugi gostje, ter tudi stanovalci podobne bivalne enote v Radencih. Šlo je pravzaprav za tradicionalno vsakoletno srečanje, ki pa je letos bilo posebej slovesno, saj so tokrat obeležili prvi okrogel jubilej, petletnico nastanka ene prvih tovrstnih bivalnih enot, kamor razseljujejo stanovalce iz samega zavoda. Na tokratnem srečanju je vodja enote Branka Zemljič najprej čestitala svojim članom, ki so pred petimi leti orali ledino življenja v dislociranih enotah. „Resnično si zaslužijo čestitke saj jim velikokrat ni bilo lahko. V tem novem okolju so znali premagat veliko skušnjav. V sebi so ponovno znali prebudit veščine, ki so po letih bivanja v zavodu zakrnele. Nič malo ni preizkušenj, ki bi jih lahko vsak posameznik naštel in opisal. Nekatere premagujemo z vsemi močmi še danes. Pokazali so kaj pomeni samopremagovanje, samodokazovanje, kaj pomeni biti strpen do drugega; si v skupini desetih ljudi najti prijatelja in ga imeti za prijatelja tudi takrat, ko ima le ta težave in ga ne mara, ko ga po neprespani noči zjutraj obremenjuje z nepomembnimi malenkostmi. Veliko tega smo zmogli, smo premagali, smo se naučili. Veliko tega sem se drage moje sodelavke naučila tudi od vas“, je svojim stanovalcem enote dejala Zemljičeva.
Dodala je tudi, da jim hiša na Partizanski ulici nikoli ne bi postala dom, če ne bi ob njej živeli dobri ljudje. Ljudje, ki znajo, hočejo in vedo kaj pomeni graditi mostove, mostove medsebojnega spoštovanja, sprejemanja in spoznavanja drug drugega, včasih tako posebnega, drugačnega. „Naši člani velikokrat raznim obiskom, ki pridejo tudi iz drugih držav povedo, da so v tem kraju kot doma, da se počutijo varne, da so vzljubili in da imajo radi to Radgono“, je še dejala vodja enote, ki je še posebej zahvalila radgonskemu županu Antonu Kampušu, ki jim vseskozi nudi podporo, in ki jih je znal predstaviti vsem podjetnikom, obrtnikom, organizacijam in društvom. Zahvalila je tudi župnikom iz Radgone, Apač, Svetega Jurija, potem Karitasu, zdravnikom in sestram Zdravstvenega doma, Rdečemu križu, Ribiški družini, Podjetniško razvojni agenciji, OOZ Gornja Radgona, PGD Zbigovci, podjetju TBP iz Lenarta, ki jim omogoča, da k njihovi skromni žepnini pride še kaj za priboljšek. Zahvalila je tudi vsem občanskim zagovornikom, prostovoljcem ipd.
Vse prisotne je pozdravil tudi radgonski podžupan Dušan Zagorc, s svojo prisotnostjo pa sta članice in člane enote, med drugimi gosti, počastila tudi župnik iz Svetega Jurija, Štefan Grabar, predstavniki RK, CSD, iz Švice se je pripeljal lastnik hiše v kateri prebivajo, Vojko Pekeljevič ipd. Vsekakor je bil zraven, enako kot vedno ko gre za »njegove« enote, tudi direktor Zavoda Hrastovec Trate, mag. Josip Lukač, ki gotovo ima tudi največ zaslug za zadnja pozitivna dogajanja povezana z razseljevanje omenjeno ustanovo. Poleg pozdravnega nagovora vsem prisotnim pa je Lukač med drugim poudaril: »Ob priložnosti vsakoletnih srečanj svojcev s stanovalci in zaposlenimi v naši ustanovi, so nekateri svojci izražali zaskrbljenost, kaj bo z njihovimi domačimi, ki bivajo v zavodu, v kolikor se Zavod Hrastovec – Trate ukine. Zato vsem moram sporočiti, da zavoda ne bomo ukinili, ampak pristopamo k novim oblikam obravnave naših stanovalcev. Želimo jim nuditi večjo količino življenja, kar jim je omogočeno v naših dislociranih bivalnih enotah, ki so veliko manjše, kot enote v zavodu. Dosedanje izkušnje kažejo, da se v manjših skupinah veliko bolje počutijo in so bolj zadovoljni«. Direktor Lukač je tudi spomnil, da bodo enako kot doslej skupaj s svojci načrtovali kako bodo na najboljši način poskrbeli za svoje stanovalce, da bi jim življenje bilo čim lepše, omenil pa je tudi, da se v Gornji Radgoni načrtuje gradnja sodobnega doma za približno 50 stanovalcev.
Sploh pa, kot razmišlja prvi občanski zagovornik, domačin iz Gornje Radgone, Thomas Čuk, ki ima posebej odlično mnenje o stanovalcih omenjenih bivalnih enot: „To so fini in prisrčni ljudje in sem vesel, da se z njima družim. S temi ljudmi nihče nima težav. To niso »omejeni« ljudje, kot jih nekateri imenujejo, temveč stvari dojemajo na malce drugačen način in predvsem imajo svoj način razmišljanja in jih moramo sprejeti takšne kakršni so. Oni so najbolj veseli ljudje, če si jim pripravljen prisluhniti in jih tudi razumeti. Kaj pa če s(m)o prav »normalni« ljudje omejeni glede svojih zaznav in se oklepamo neki starih, že zdavnaj preživelih miselnih vzorcev? Očitno je zdaj napočil čas, da se hkrati s »padanjem« evropskih mej rušijo tudi naše notranje ovire do sprejemanja drugačnosti. Zelo sem ponosen na Radgončane, da so te ljudi sprejeli medse kot za svoje, in da ni bilo kakšnih nasprotovanj, kot se to rado dogaja kje drugje ob gradnji kakšnih »spornih« objektov kot so materinski domovi ali sakralni objekti nam tujih religij ipd«, je med drugim dejal Thomas Čuk, ki se je tudi tokrat udeležil prijetnega druženja. Vsi skupaj so se družili, pogovarjali, veselili in tudi zaplesali ob harmonikarskih zvokih njihovega sostanovalca v enoti Radenci, Jožeta Vočanca. Vsi so tudi uživali ob dobrem prigrizku in napitkih, kajti v enoti ne uporabljajo alkohol.