Poleg naslova častni občan, bodo ob 14. občinskem prazniku podelili še pet priznanj Tako kot že vrsto let, bodo v Gornji Radgoni, tudi ob letošnjem, 14. po vrsti občinskem prazniku podelili občinska priznanja. Slednjih bo letos kar šest, po treh letih pa bodo znova podelili tudi najvišje občinsko priznanje – naslov častni občan. Po smrti akademika dr. Antona Trstenjaka in mnsg. Franca Puncerja, ima občina Gornja Radgona še dva živeča častna občana (Majda Bisckey in Slavko Lončarič), sedaj pa se jem bo pridružila še ena ugledna občanka Gornje Radgone in ponosna državljanka Prekmurja, kjer je rojene, in Slovenskih goric, kjer je večji del preživela in živi, Cilka Dimec Žerdin. Ob tem bosta radgonski župan Anton Kampuš in predsednik komisije občinskega sveta za nagrade in priznanja Zvonko Gredar, na svečani seji občinskega sveta, ki bo v četrtek, 1. oktobra, ko bodo pripravili zanimiv in pisan kulturni program, ter pogostitev za številne goste in občane, poleg zlatega, srebrnega in bronastega grba ter listine občine Gornja Radgona in posebnega priznanja, podelili tudi drugo največje občinsko priznanje, in sicer nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka. Res je sicer, da bo odločitev omenjene občinske komisije moral potrditi še občinski svet, a bo to bržkone samo formalnost.
Tako bo nova častna občanka občine Gornja Radgona, kar je tudi najvišje občinsko priznanje, postala, upokojena pedagoginja, kulturna delavka in pisateljica Cilka Dimec Žerdin iz Rodmošcev 11. Nagrado akademika dr. Antona Trstenjaka za življenjsko delo na področju prosvete in športa bo prejel pred dnevi upokojeni ravnatelj OŠ dr. Janka Šlabingerja Gornja Radgona, Branko Klun iz Gornje Radgone. Tokrat bodo podeli tudi vse tri občinske grebe, in sicer bo zlati grb pripadel uglednemu podjetniku Zlatku Erlihu iz Plitvičkega Vrha, srebrni aktivistu na področju gasilstva zlasti z mladimi, Zvonku Gredarju iz Ivanjskega Vrha, bronasti pa samostojnemu kulturnemu ustvarjalcu Danijelu Rajhu iz Spodnje Ščavnice. Občinsko priznanje bodo letos podelili še enemu gasilskemu aktivistu Jožetu Marušiču iz Negove.