Pred dnevi je svet obkrožila zanimiva novička, da najstarejša mačka Velike Britanije ima 26 let. Svetovne agencije so tudi pripisale, da je domača mačka iz angleškega mesta Shropshire, z imenom Willow, pred štirimi leti preživela napad lisice. Danes omenjena muca, ki je menda najstarejša tudi na svetu, živi v Ratlinghopeu in kot pravi njena lastnica Lin Brown, je še vedno ostrega vida, sluha in uma. Po njenem pripovedovanju se je Wilow do svojega 22 leta prehranjevala le z živalmi, ki jih je ujela sama. Družina pa jo je vzela za svojo, ko je imela samo nekaj mesecev. Sicer pa zgodba niti ne bi bila nekaj posebnega, če povprečna življenjska doba mačke ne bi znašala 18 let, medtem ko je predhodna mačja rekorderka živela 20 let (oz. 96 človeških let)...
In potem, ko so mediji operirali z omenjenimi podatki, so nam iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj v Moravskih Toplicah sporočili, da imajo zanesljive podatke o eni najstarejših mačk, če ne prav najstarejši, v Sloveniji, ki pa je po starosti čisto blizu britanski Willow. Ob obisku pri mački Cici, kot jo imenujejo, in ki svojo visoko starost preživlja pri gospodarici Treziki Korpič, njeni mami Adeli in partnerju Ludvika, v neposredni bližini tromeje med Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo, na hribčku nad Kuzmo, ugotovimo da se naša „gostiteljica“ vede kot prava mladinka. Tudi sam videz ter Cicino obnašanje povesta, da ne more biti starejša od kakšnih deset do 15 let. Toda, kartoteka pri veterinarjih, ter vsa druga dokazila potrjujeta, da je Cica bila rojena junija 1982, očitno pa je, da ji je zelo pomagal čist zrak in prijetno življenje na območju Goričkega, kjer ji je posebno ljubezen nudila prav gospodarica Trezika. Ko jo je, komaj rojeno v Šalovcih, vzela pod svoje okrilje je bila Trezika še osnovnošolka. Pravzaprav je končala osnovno šolo in je do Cice, kot jo je takoj poimenovala, prišla povsem naključno. Nekega dne je namreč čakala na avtobus za domače Budince, in zagledala mačkico, katero ji je gospodarica takoj odstopila. Odnesla jo je domov, in najprej z mlekom na dudo in pozneje z drugo hrano ter posebej z veliko ljubeznijo, spravila med živahne živalce, Cica pa ji je ljubezen vračala bolj kot bi to počel marsikateri človek. In prav to je vrlina, katero tisti, ki ne ljubijo živali, nikoli ne bodo spoznali.
Prav zaradi tega je Trezika Korpič bolj zdrava in popolnejša, saj ji Cica dopolnjuje življenjsko zadovoljstvo že kar dobrih 25 let. Pravzaprav nekaj manj, ko je vmes živela brez svoje mačkice, in je, kot pravi njeno življenje bilo bolj prazno. „Tako je, kajti ko sem pred sedemnajstimi leti spoznala partnerja Ludvika, sem se preselila z domačega ognjišča v Budincih, v Kuzmo. Tako je Cica ostala sama pri moji mami. Vmes je mama zaradi poškodbe, morala v bolnico, in takrat je Cica ostala celo sama. Brez kogarkoli je bila okoli 10 dni, in ni bilo druge, kot da jo pripeljemo k nam na Kuzmo. Tako je sedaj pri nas že peto leto, ob tem se je tudi moja mama preselila k nam, tako da smo znova popolna družina, in Cica to zelo ceni“, nam je razlagala Trezika, ki se je spomnila vsakega detajla izpred 25 let, ko je končala osnovno šolo in majhno mačkico od Marije Žiško iz Šalovcev, prinesla domov v Budince. Tako je Cica rojena v Šalovcih, otroštvo, mladost in tudi starost preživela v Budincih, sedaj pa še pozno starost, preživlja v skrbnem objemu družine na Kuzmi.
Trezika nam je tudi zaupala, da se sama ukvarja predvsem z vrtnarijo, partner je zaposlen v sosednji Avstriji, mama pa tudi zelo pomaga. V tem času Cica pridno lovi miši, še sedaj pa vsakega prinese pokazati preden ga pohrustlja. Pred leti, ko je še bila mlada je Cica ostala breja in so pričakovali naraščaj. Žal pa se je zalomilo in so jo komaj rešili. Prav Marko Nabergoj iz omenjenega Veterinarskega inženiringa je je rešil in potem steriliziral, tako da pozneje ni bilo nobenih težav. „Po tistem več ni potrebe, da bi se okrog »klatila«, zato vso svojo energijo porabi za lov na miši. Zelo je pridna na tem področju. Ob tem veliko predivja z našim kužkom, a ko ji pride čez glavo potem še njega nažene, da se ve kdo je gazda. Prav tako napodi vse tuje kužke ali mačke, ki se približajo našemu dvorišču. Ne vem ali ji dejansko pomaga zrak in zdravo okolje, da je še vedno tako mladostna, vsekakor pa temu prispeva tudi veterinarka Smilja, ki ji vsako leto da eno injekcijo, tako da ni nobenih težav. Večinoma ji dajemo domačo hrano, praktično tisto kar mi jemo. Enkrat na dan dobi toplo mleko in brikete, s katerimi nas oskrbujejo Nabergojevi, potem pa nič več ni izbirčna. Veliko pa se preskrbuje kar sama z lovom na miši“, razlaga Trezika, ki nam je pokazala tudi Cicono posteljo na peči v kurilnici. Tam je mačka predvsem pozimi, drugače pa ni izbirčna, največ se zadržuje kar v kuhinji ali dnevni sobi, kjer poležava na kavču, prede in se boža.
Ob letošnjem 25. rojstnem dnevu, praznovala ga je konec junija, je Trezika svoji Cici spekla tortic, da se zna, kdo je najstarejši pri hiši. Poslej jo enaka čast čaka ob vsake rojstnem dnevu, tudi če bo treba tudi enkrat toliko let peči torto. Sedaj je torej Cica stara okoli 120 človeških let, kar je gotovo zavidanja lepa starost, ob pogledu nanj pa lahko brez pomislekov ocenimo, da bo živela še kar nekaj človeških in še več mačjih let. Naj ji bo v prijazni družini Korpičevih usojeno, da bi dočakala tudi rekordno mačjo starost...
Mit o devetih življenjih
Pogosto pravijo, da ima mačka devet življenj; to je v resnici nemogoče, je pa res po smislu. Se mačka bolj trdovratno oklepa življenja kot druge živali? Ta rek je bržčas nastal zato, ker so ljudje opazili, kako mački uspe prenesti vsakovrstne nesreče, ponižanja in strese in se iz njih izvleče z nasmeškom. Devet je bila vedno ena od mističnih številk in mogoče se je ta mit razvil zaradi sijaja skrivnosti in čarovnije, ki je mačke od nekdaj ovijal. V primerjavi s psi mačke gotovo bolj čudežno premagujejo življenjske težave, vendar jih najbrž bolj zaradi svojega refleksa izravnanja in dobrega čuta za ravnotežje kot zaradi kakršnih koli nadnaravnih sposobnosti.