Tudi čarovnice smo prevzeli od drugod Podobno kot mnoge reči smo pri nas tudi „čarovništvo“ prevzeli od drugod. Kljub temu, v Sloveniji se je noč čarovnic, pojav, ki smo ga v drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja začeli prevzemati iz angleško govorečih dežel, že dobro uveljavila. Kot je prepričana etnologinja Bojana Omersel Weeks, se bo noč čarovnic v Sloveniji zagotovo ohranila in se v nekaterih pogledih še okrepila - tudi v tistih pogledih, ki jih do zdaj nismo prevzeli, so pa dobro znani v ZDA. „Prevzeli bomo na primer tudi preoblačenje na ta dan in strašenje. Gre za prevzemanje, kot gre za prevzemanje pri Valentinovem in kot je šlo navsezadnje v 19. stoletju za prevzemanje božičnega drevesa z germanskega območja“, pravi ugledna etnologinja.
Sploh pa etnologi pri pojavu noči čarovnic opažajo več vidikov, saj gre tako za zabavo, za preoblačenje in krašenje kot tudi nakupovanje majhnih čarovnic, plastičnih buč in drugih izdelkov, ki so za to priložnost naprodaj v trgovinah. Več ko ima pojav sestavnih delov, večja je možnost da se obdrži tudi na drugih ravneh, ne le na komercialni, menijo etnologi, ki pa vzporedno opozarjajo na nekatere pojave v tem jesenskem obdobju, ki so znani v slovenski dediščini, vendar pa niso imeli neposredne povezave z "nočjo čarovnic", kot jo poznamo danes. Tako so npr. v času pobiranja pridelkov v panonskem delu dolbli buče, saj je izrezovanje buč postalo običaj. Nekatere šole, knjižnice in muzeji po Sloveniji v dnevih pred nočjo čarovnic organizirajo različne delavnice, na katerih otroci izrezujejo buče ali pa že izrezano prinesejo s seboj in potem tekmujejo čigava je lepša. Na balkone, okna ali vhodna vrata ob 31. oktobru postavljajo izdolbeno bučo z izrezanimi očmi in usti, v notranjosti buče pa gori sveča. Na nekaterih delavnicah pa si lahko poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke. Posebne prireditve in zabave pripravljajo tudi v različnih društvih, lokalih in hotelih. Izbirajo naj čarovnice, naj bučo ali naj čarovniški trik. Etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota pravi, da zadnja leta buče dozorijo prej in jih poberejo že sredi septembra. V nekaterih prekmurskih krajih priredijo praznik buč, iz Avstrije pa so prevzeli navado, da pred hišami postavijo nekakšne „jesenske aranžmaje“. S pomočjo buč in vreč napolnjenih s senom, naredijo lutko ženske in moškega, "babo in deda", okoli pa razporedijo jedilne buče različnih velikosti, oblik in barv...
Sicer pa noč čarovnic (Halloween) v ZDA praznujejo predvsem otroci, ki našemljeni v čarovnice in duhce na predvečer hodijo od vrat do vrat z besedami "Trick or treat", kar pomeni vabilo k darovanju, sicer naj bi dom zadela nesreča. Po domovih jih obdarijo z bonboni, dobijo pa lahko tudi denar, pravi Omersel Weeksova, ki je poročena z Američanom in se v njeni družini tudi zato pripravijo na noč čarovnic. Skupaj z otrokoma izdolbejo buče in izrežejo luknje za oči in usta, tako da so čim bolj strašljive, ter jih postavijo na balkon. Pred garažna vrata obesijo lutko čarovnice. Pravi, da jim v času pred 31. oktobrom tudi sorodniki iz ZDA pošljejo različna darilca ob tej priložnosti, kot so čarovnice, pajki ali duhovi. Newyorška parada vsako leto pritegne okrog dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta. Praznik zaznamujejo črna in oranžna barva, buče, maske in sladkarije, v ZDA pa ga na ta način slavijo od leta 1921.
Praznovanja noči čarovnic izhajajo iz starega keltskega običaja. Kelti so verjeli, da je 1. november začetek novega leta, da na predvečer tega prehoda pridejo na zemljo vsi duhovi in mrtvi ter da naokoli letajo čarovnice. Kasneje je pri Angležih ob sprejetju krščanstva postal ta dan Hallowe«en, kar je skrajšano iz All Hallow Even - večer vseh svetih. Čarovnice in čarovniki so po predstavah ljudi lahko demonična bitja, kot vile in lamije, kresniki in vedomci, lahko pa tudi navadni ljudje, ki znajo čarati in vedeževati. Ljudje so verjeli, da so njihove nadnaravne sposobnosti lahko prirojene, lahko pa tudi pozneje pridobljene. Čaranje je bilo lahko tako pozitivno kot tudi negativno. Čarovnih veščin naj bi se čarovniki priučili v črnih šolah oziroma od božjih deklic, vil ali - po predstavah, ki so jih širili predvsem s čarovniškimi procesi - od vraga, kateremu so se morali tudi zapisati. Coprnice, vešče, štrije, klekarce ipd. ter čarovniki, magi, štrigóni, vidovíne ipd. so po pripovedovanju čarali na simpatetičen (sorodnostni, skrivno delujoč) način, pa tudi po analogiji (podobnosti), dalje na način "pars pro toto" (del namesto celote), ali s pomočjo apotropejskih (obrambnih) dejanj. Pri čaranju so si pomagali z vodo, zdravilnimi zelišči, zvarki, uroki, zagovori, molitvijo, s "črnimi bukvami" in magičnimi predmeti, kot so npr. palica, v kateri naj bi bil sedež duha pomočnika, zvonec, kozlov rog ipd.
Ljudje so verjeli, da čarovnice in čarovniki lahko letijo, njihov duh naj bi zapustil telo in potoval po drugem svetu, kjer bi prišel v stik z duhovi in demoni. Ekstatična stanja in trans so dosegali bodisi z rastlinskimi izvlečki bodisi z zvokom, npr. z udarjanjem na boben in s plesom, kot šamani. Ljudsko izročilo pogosto omenja, da se čarovnice zbirajo na dan sabat, ko so hodile v ris plesat in so se zbirale na nekaterih gorah, npr. na Grintovcu, Rogaški gori, Kleku, Slivnici in še kje. Po izročilu naj bi znali predvsem čarovniki - kresniki bliskovito premagovati velike razdalje. Tako čarovnice kot čarovniki naj bi znali tudi spreminjati podobo, zlasti v živalsko, lahko pa bi postali celo nevidni. Čarovništvo so pogosto pripisovali čudaškim, samotarskim, strah zbujajočim ljudem, z nezaupanjem pa so pogosto gledali tudi na rdečelasce, lekarnarje, duhovnike in puščavnike. Čarovniki in čarovnice naj bi čarali vremenske prilike in neprilike, znali naj bi zdraviti, povzročali pa bi lahko tudi smrt, bolezen ali nesrečo. Na poljih bi npr. lahko naredili pšenico snetljivo, odvzeli pridelek in kradli kravam mleko. Znali pa so tudi vedeževati, prerokovati, zdraviti in pomagati v težavah. Predvsem čarovnice so obvladale tudi ljubezensko magijo. Ljudje so verjeli, da je njihova moč še posebej občutna o božiču, v dvanajsterih nočeh, na predvečer Jurijevega, o kresu, na kvatrne dni, za bolj čarovniške dni pa so veljali četrtek, petek in sobota. Pred njihovimi čari so se branili z blagoslovljenim smodnikom, soljo, blagoslovljeno vodo, narobe obrnjeno obleko, nastavljali so jim ostre predmete ipd. Svoje veščine so magi, kot se zdi, podedovali iz kulta pomembnih boštev, saj so bili šamani vedno in povsod pomembne osebe.

Prejšnja novica

NEŽIKA KOZAR KANDIDATKA ZA NAJ KMETICO SLOVENIJE

Naslednja novica

PROJEKT VULKANIJA – SONARAVNA TURISTIČNA PONUDBA