Že večkrat smo zapisali, da so bralci novic tisti, ki nas obveščajo o zanimivih dogodkih. Tokrat smo bili povabljeni k družini Lojzke in Erika Kolarič v Podgradu pri Gornji Radgoni. Povabljeni smo bili zato, da zabeležimo enkratno zanimivost, to je bil piknik brez alkohola. To je bil dan, bilo je 5 . julija 2013, ko je gospodar Erik Kolarič praznoval 70 letnico življenja. Gotovo se boste vprašali, zakaj praznovanje brez alkohola, ko pa je alkohol prisoten ob praznovanjih vse od rojstva do smrti. Brez alkohola zato, ker je slavljenec ozdravljeni alkoholik, ki si je s tem, ko je prenehal z uživanjem alkohola podaljšal življenje. Kot je povedal, je za uspeh zdravljenja hvaležen ženi Lojzki in zdravniku dr. Jožefu Kocipru, ki je pred desetimi leti poskrbel za njegovo zdravljenje, ter skupini zdravljenih alkoholikov - veteranov. Da se dá dan preživeti brez alkohola, so dokazali tudi njegovi gostje, ki so z njim praznovali njegov življenjski jubilej v veselem razpoloženju, saj so ob glasbi glasbenika Braca tudi zaplesali. Ker so se piknika udeležili Erikovi in Lojzkini sorodniki, ter tudi sosedje, ki radi zapojejo, so tudi kaj zapeli. Za mesne dobrote sta poskrbela kuhar Franjo in njegova žena Mojca, sladke dobrote pa je spekla gospodinja Lojzka Kolarič.
Naj še nekaj besed namenimo slavljencu. Erik Kolarič se je rodil 11. februarja 1943. leta v Podgradu, kjer sta si z ženo ob njegovi rojstnim hiši zgradila svoj dom. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval v Gornji Radgoni, se je v Avtoremontu učil za kolarja-avtokarosesrista. »Tisti čas v Gornji Radgoni in okolici ni bilo veliko izbire za učenje poklica. Odločil sem se, da grem za vajenca v tedanji Avtoremont, kjer so iz lesa izdelovali kabine za tovorne avtomobile in avtobuse. V triletnem šolanju sem si pridobil poklic kolarja-avtokaroserista. Imel sem dobrega mojstra Stanka Beleca, ki mi je dal veliko praktičnega znanja. Tedaj smo izdelovali lesene kabine za Tovarno avtomobilov v Mariboru. To so bile kabine za prvi tovorni avtomobil znamke Pionir, ki so ga izdelovali v tej tovarni. Na šasiji Pionirja so izdelovali tudi avtobuse. Po poroki sem se z ženo Lojzko odpravil na delo v tujino. Šest let sem delal v Nemčiji, 28 let pa v Avstriji. V družini sta se mi rodila hčerka Mauela in Sin Rajko. Razveseljujejo naju vnuki: Ines, Adam, Katarina in Jaša. Srečen sem da mi zdravje dovoljuje, da se lahko posvečam svojemu konjičku, to je mizarjenju v svoji hobi mizarski delavnici. Obdelava lesa, je del mojega življenja. Vesel sem, da so se piknika brez alkohola, praznovanja moje 70 letnice življenja, udeležili številni sorodniki in drugi. S tem so pokazali, da me spoštujejo in da so lahko dobre volje tudi brez alkohola.«