Spomini na 80 let prehojene poti življenja so grenki, saj jih je zaznamovala druga svetovna vojna V občini Apače imajo običaj, da ob vsaki okrogli obletnici, kot so 80 let in več, obišče jubilante delegacija Rdečega križa in župan občine ali kak pooblaščen predstavnik občine. Tega so jubilanti nadvse veseli. Tako se je obiska župana dr. Darka Anželja, predsednice KORK-a Apače Olge Edšidt in poverjenice Suzane Tropenauer, razveselila tudi Angela Fekonja, ki je tiste dni praznovala 80 letnico svojega življenja. O tem nam je povedala: »Čeprav nisem osamljena, saj me obiskujeta otroka z družinami, ker živim v bloku, je tudi tu kar veliko stikov med družinami, mi obisk župana in predstavnikov Rdečega križa veliko pomeni. Hvala jim, da se na tak način spomnijo nas starejših,« je povedala Angela.
Angela je prijetna sogovornica. To smo ugotovili, takoj, ko smo prestopili prag njenega stanovanja v »učiteljskem« bloku v Apačah, kjer preživlja jesen življenja. Njeno otroštvo ni bilo ravno rožnato. Rodila se je viničarskim staršem, 27. maja 1930. leta na Jamni pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Od tu se je družina preselila v viničarijo v Očeslavcih. Kakor mnogi viničarski otroci, je tudi Angela morala že kot otrok služiti pri kmetu. Njeno življenje je zaznamovala druga svetovna vojna. Pravzaprav konec vojne, ko so v teh krajih kolovratili kozaki. Tedaj so v Ljutomeru zaprli njenega gospodarja Budja, ob njem pa tudi njo, ki je imela komaj 15 let. V zaporu v Ljutomeru se je srečala tudi z očetom, ki je bil tudi zaprt pri Kozakih. Tam so zapornike mučili po 15 dnevih pa na Cvenu ustrelili in vrgli v Muro. Med njimi je bil tudi njen oče in njen gospodar Budja. Očeta je naplavila Mura, gospodarja pa nikoli niso našli. Alojzijo , kakor tudi druge jetnike so strašansko tepli, da bi iz njih zvabili izdajo partizanov oziroma aktivistov. Čeprav pretepena, še dve leti ni mogla sesti na zadnjo plat, je bila srečna, da so jo izpustili. Kot pravi, še danes čuti posledice 15 dnevnega mučenja v zaporu.
Angela si je leta 1954 ustvarila družino, v kateri sta se rodili hčerki Marija in Frančiška. Mož Karel Fekonja, ki je umrl 1998. leta, je bil v službi na Kmetijskem kombinatu. Njeno življenje, tako pravi, je polepšalo pet vnukov in trije pravniki. Mnogi teh so preživeli lepe trenutke v njenem varstvu. Sedaj ji dela veselje pravnukinja Elena, ki s svojo mamo Manuelo živi pri njej.