Ko se je pred leti upokojil je nekdanji policijski inšpektor Marjan Horvat iz Černelavcev pri Murski Soboti, poleg aktivnosti v lokalni samoupravi ter društvih, največjo pozornost namenil naravi. Posebej se je namreč posvetil svojim konjičkom, in kot ljubiteljski vrtičkar, sadjar in vinogradnik, skuša pridelati različne pridelke in sadeže, ki jih pri nas redko srečujemo, ob tem pa skuša dokazati, da se tudi brez uporabe raznih škodljivih pesticidov in drugih škodljivih primesi, lahko pridelajo lepi, sočni in zdravi sadeži. In vsakega toliko časa, na svetlo dneva prinese nekaj novega. To jesen je Marjan, po nekaj letih vzgoje, imel prvi pridelek posebnega ekostičnega sadeža, ki se imenuje Asimina (triloba), katera izvira iz Severne Amerike, zaradi česar jo imenujejo tudi indijanska banana ali paw-paw.
„Vzgajam rastlino, ki je stara pet let in visoka nekaj čez dva metra, ter ima naravno zelo lepo obliko, zaradi česar ni potrebna nobena rez. Letošnjo pomlad je moja asimina nastavila približno 100 čudovitih svetov in s posebno metodo sem poskušal oploditi čim več cvetov. Sprva je bil nastavek plodov dober, zatem pa šok - majhni plodiči so odpadali kot za stavo! Ko sem že opustil upanje na letošnji pridelek, sem sredi poletja na presenečenje opazil nenavadne plodove, ki so se skoraj popolnoma "zlivali" z listi in so bili težko opazni. Skrbno sem plodove opazoval in upal, da bodo dozoreli, saj do sedaj še nisem teh plodov niti videl niti pokusil njihovega okusa.
Pridelka se je veselila cela družina in dočakali smo dozorelost šestih plodov, katere smo tudi z velikim apetitom poskusili in ugotovili, da je okus dejansko podoben banani in ananasu, plod pa ima šest do sedem dokaj velikih semen“, nam je razlagal vrtičkar in sadjar Marjan, ki je velikost in obliko svojega novega sadeža "primerjal" s klasično banano ter domačo limono, jabolkom in andsko jagodo.
Marjan Horvat nam je tudi povedal, da je letos v njegovem sadovnjaku ter na vrtu bil dober pridelek tudi kivija, goji jagod, andskih jagod..., nekoliko manj pa kakija, saj mu nenehno deževje ni prijalo. Dober je bil tudi pridelek čajote, ki bo popestrila družinsko ozimnico. In to je pravzaprav nagrada Marjanu za ves trud in ljubezen, ki jo kot ljubitelj narave, še posebej vinogradništva, sadjarstva in vrtičkarstva, nudi v vzgojo tako imenovanih južnih rastlin, tako da mu v domačem Prekmurju uspeva pridelati več vrst južnega oz. eksotičnega sadja. Na vse to je ponosen, saj dokazuje, da se tudi brez veliko kemije, torej brez škropiv, tudi daleč od njihovega doma v južnih krajih, lahko pridelajo odlični sadeži. Poleg omenjenih pa v svojem vrtu uspešno vzgaja tudi druge južne posebnosti, med drugim nashi, limone in fige, zasajeno pa ima tudi oljko, granatno jabolko in žižolo. Marjan namreč sam tudi cepi sadno drevje in različni eksperimenti lahko prinesejo marsikaj zanimivega. Ker pa mu narava veliko pomeni Marjan skrbi tudi za pogozdovanje, in v tem slogu poučuje tudi mlade...