Ker je lovska sezona praktično na vrhuncu, in ker se praktično vsako leto v Sloveniji zgodi kakšna nesreča v kateri so vpleteni člani zelene bratovščine, smo se o problematiki varnosti med lovom pogovarjali s Brankom Kurnikom, podpredsednik LZS, ter dr. Marjanom Tošem, predsednikom uredniškega odbora lovskega založništva pri LZS. Oba sta nam potrdila, da osrednji lovski organizaciji, enako pa tudi po lovskih družinah, posebno skrb namenjajo varnosti med skupnih lovih in sploh med uporabo lovskega orožja.
Kot urednik revije Lovec, dr. Toš še posebej poudarja, da pred vsako sezono izpostavijo kakšen strokovni prispevek na temo skrbi za varno ravnanje z orožjem na skupnih lovih. „Tudi sicer v reviji Lovec namenjamo veliko prostora varnemu ravnanju z orožjem nasploh, še posebej pa na skupnih jesenskih lovih. Na njih je varnost udeležencev prva, lovci morajo vedeti, kdaj lahko ukrivijo prst na petelinu puške. Nesreče na lovih so k sreči redke, a žal se še vedno pripetijo, zato morajo vodstva lovskih družin res maksimalno poskrbeti za varno izvajanje jesenskih lovov, za red in disciplino na lovu in za upoštevanje vseh načel in ukrepov varnega ravnanja z orožjem“, nam je povedal, dr. Marjan Toš.
Podpredsednik LZS, Branko Kurnik pa dodaja, da naj bi prav skupni lovi bili nagrada članstvu za celoletno delo v lovišču. Se pa včasih sprevržejo tudi v nezadovoljstvo in slabo vzdušje v LD. „Mnogi izražajo zaskrbljenost zaradi vse slabšega vodenja in izvedbe skupnih lovov, s katerih izginjajo predvsem lovska pravičnost, ustaljene lovske šege in običaji ter nemalokrat tudi lovsko tovarištvo. Vedno več je opaziti nelovskega obnašanja. In kje najti vzrok za takšno stanje? Odgovor je preprost: vsakdo le ne more biti lovovodja, ker je za to treba imeti lastnosti, kot so: avtoriteta, organizacijske sposobnosti, sposobnost vodenja, dovolj strokovnega znanja v lovstvu, dobro poznavanje celotnega lovišča, stanišč in gibanja divjadi ter predvsem razvit čut odgovornosti. V okoljih, kjer za izbiro lovovodij ne upoštevajo vseh naštetih meril, so ponavadi na skupinskih lovih redno težave... Nikakor ne sme biti prigovarjanja lovovodji zaradi opozoril posameznikom ali celo s prepirom udeležencev lova, težave so s predčasnim in nevarnim zapuščanjem stojišč, s hojo v skupinah v pogonu, nepravilnim nošenjem in obračanjem lovskega orožja. Končajo pa se z malomarno ali celo nepravilno opravljenim protokolom pozdrava lovini ter zadnjim pogonom, kjer je nekaterim v še prav poseben užitek s krstno palico neobzirno »tepsti« krščenca. Lovski tovariši, vse to ne sodi k lovu! Od takega vedenja do kritične nesreče je zelo malo! Zelo milo rečeno: tako obnašanje je popolnoma nestrokovno, neetično in nelovsko! Zaradi naštetega je LZS v svoj program izobraževanja vključila tudi izobraževanje lovovodij in kot neprestano obliko izobraževanja, namenjena vsemu članstvu“, pravi Kurnik, ki posebej poudarja pravila varnega ravnanja z lovskim orožjem ki jih posamezniki še vse prevečkrat kršijo, in to najpogosteje kar stari, izkušeni uporabniki lovskega orožja.
„Stari rek, da »Vsaka prazna puška enkrat poči,« namreč potrjuje dejstvo, da posameznik, ki redno uporablja lovsko orožje, sčasoma izgubi občutek za upoštevanje pravil varnega ravnanja in s svojim lovskim orožjem postane »preveč domač«. To pa je lahko zelo hitro usodno! Zato se moramo ob uporabi lovskega orožja vedno in povsod zavedati, da lahho z njim v samo enem trenutku neprevidnosti, drugim ali sebi povzročimo hude rane ali celo smrt. Posplošena trditev nekaterih, da je lovsko orožje nevarna stvar, ne vzdrži ob dejstvu, da nobeno orožje ni nevarno samo po sebi, ampak je zelo nevarno predvsem v rokah človeka, ki z njim ravna neodgovorno ali neprevidno, bodisi namerno, nenamerno ali pa zaradi neznanja. Zato se mora vsak član lovske organizacije zavedati, da je njegova dolžnost skrbeti za dosledno upoštevanje pravil varnega ravnanja z lovskim orožjem. Eden drugega, brez zamer, opozarjajmo na nepravilnosti! Opozoril ni za nikogar in nikoli preveč! Da se pri lovu dogajajo nesreče, ni naključje, saj je lov dejavnost, pri kateri je glavno orodje v rokah lovcev lovsko orožje. Nesreče se ne dogajajo samo na lovu, ampak tudi na poti v lovišče, pri vrnitvi, pri malici med lovom ali pa doma pri čiščenju, jemanju ali pospravljanju orožja ali kakor koli drugače. Prav je, da temu področju v lovski organizaciji namenimo več pozornosti, kot smo jo v preteklosti“, dodaja Branko Kurnik, podpredsednik LZS.