Svetovni rekorder v monociklizmu med Hočami in Bellevuem na Pohorju Eden najbolj znanih evropskih monociklistov, večkratni svetovni in Guinnessov rekorder, 39 – letni Jože Vöröš pripravlja ta konec tedna nov podvig. V nedeljo, 2. avgusta 2009 bo namreč Vöröš, ki je večkrat dosegal različne rekorde v vožnji monocikla, v okviru projekta: Vozniki pozor: Tudi počasi se daleč pride, izpeljal nov podvig. Ob 9. uri bo namreč v Hočah štartal na svojem nenavadnem „enokolesnem vozilu“, in sicer bo tokrat pred njim izjemno težavna in naporna pot, saj se bo moral povzpeti na Pohorje. V dveh urah naj bi namreč, skupaj s svojo ekipo spremljevalcev ter gostov, prispel do hotela Bellevue na Pohorju. Na ciljnem prizorišču bo hkrati potekala otroška delavnica na temo prometne varnost, kjer bodo otrokom pomagali mentorji, ter aktualna miss Slovenije Tadeja Ternar.
Po prihodu na Pohorje bo svetovni in Guinnessov rekorder, na posebni tiskovni konferenci, predstavil svoj projekt namenjen varnosti v prometu.
Kakšna je zgodovina monociklizma? Monocikel je prevozno sredstvo z enim samim kolesom, ki se tradicionalno uporablja v cirkuških predstavah, od koder nam je večini znan. Sestavljen je iz kolesa, pedal in ogrodja na katerega je pritrjen sedež. Sedeži so različnih velikosti in oblik, ter se razlikujejo od klasičnih sedežev, ki jih poznamo iz sorodnih dvokolesnikov. Nekateri imajo celo pritrjen ročaj na sprednjem delu sedeža, kar omogoča vozniku izvedbo raznih trikov. Ne glede na dejstvo, da se oblika monocikla v preteklem obdobju ni kaj dosti spremenila, proizvajalci nenehno izboljšujejo detajle in razvijajo vedno boljša mono-kolesa. Pretežni del pozornosti v postopku izboljšav namenjajo varnosti in lažji vožnji oz. upravljanju tega vedno bolj popularnega prevoznega sredstva z enim samim kolesom.
Zgodovina monociklizma se je pričela z izumom kolesa v poznem osemnajstem stoletju, ko je James Stanley izumil unikatno kolo imenovano Penny Farthing, ki je imelo veliko prednje in malo zadnje kolo. To vozilo naj bi bilo navdih za izum monocikla. Ena izmed teorij nastanka monocikla izhaja iz priljubljenosti Penny Farthing-a v poznem devetnajstem stoletju - gonilke so bile povezane direktno na sprednjo os, zadnje kolo pa se je dvignilo v zrak in voznik se je rahlo pomaknil naprej. To je po vsej verjetnosti spodbujalo voznike in navdušence, da so preizkušali koliko časa se lahko vozijo z dvignjenim zadnjim kolesom in tako se je rodil monocikel. Ker pa monocikel zahteva precej več spretnosti od voznika, kot vožnja navadnega kolesa (dvokolesa), so mnogi ljudje, ki so jih znali voziti, postali zabavljači.
Čez leta so monociklistični navdušenci navdahnili proizvajalce, da ustvarijo nove proizvode kot so brezsedežni monocikel (»ultimate wheel«), visoki monocikel (žirafa) itd. Z razvojem kvalitete in vzdržnosti monocikla so se med poznimi osemdesetimi leti začeli zanj zanimati tudi ekstremni športniki in nastal je monocikel primeren za vožnjo po gozdnih stezah (»off road«) oz. t.i. MUni. Dandanes monocikel vozi več ljudi kot kadarkoli prej; spremenila pa se je predvsem njegova namenskost, saj se je iz zabavljaške aktivnosti razvil v tekmovalni šport in rekreacijsko vozilo.