SREBRNI IN SIVI TOLSTOLOBIK

Srebrni tolstolobik, Siver Carp, Silberkarpfen, (Hypophthalmichthys molitrix) Valenciannes in sivi tolstolobik, Bighead, Marmorkarpfen, (Hypophthalmichtys nobilis) Richardson, sta ribi o katerih se krešejo ...
Srebrni tolstolobik, Siver Carp, Silberkarpfen, (Hypophthalmichthys molitrix) Valenciannes in sivi tolstolobik, Bighead, Marmorkarpfen, (Hypophthalmichtys nobilis) Richardson, sta ribi o katerih se krešejo mnenja ali so koristne ali škodljive za avtohtone ribe. „Oba omenjena tolstolobika sta sorodnika belega amurja. Hranita se samo z rastlinskim planktonom. Imata visoko telo pokrito z drobnimi luskami. Tolstolobik ima široko glavo z usti, obrnjenimi navzgor. Je sivosrebrne barve. Zraste čez en meter dolžine in čez 20 kg teže. Njegova domovina je reka Amur s pritoki. K nam je prinesen. Gojimo ga v ribnikih skupaj s krapom. Zelo hitro raste in ima zelo kvalitetno meso. Doseže težo več kot 30 kg in dolžino čez meter“, pravijo pri RD Slovenska Bistrica.
Pridobili pa smo tudi dve različni mnenji ribičev: „Tele azijske krape je treba v vsakem primeru vzeti iz naših vod. Po televiziji sem pred časom gledal reportažo o invaziji srebrnih krapov v srednji Ameriki in zdi se mi da to ni vrsta, ki bi jo morali ne vem kako varovati. Če pa kdo ribo vzame za pojest pa to ni nobena tragedija, saj tudi sam C$R ni ne vem kako "humano" in naravovarstveno dejanje. Pač malo lovskega nagona združiš s prijetnim kosilom, saj se da te uvožene krape in amurje v vsaki ribogojnici nabavit. Varovat je treba naše avtohtone ribe, ki so jih takšni Kitajci že skoraj popolnoma izrinili“, pravi prvi, drugi pa: „Srebrni in sivi tolstolobik zagotovo nista škodljiva prebivalca naših voda, čeprav jih nekateri hočejo tako prikazati. Tolstolobiki se prehranjujejo v srednjih in zgornjih plasteh vode z fitoplanktonom, s svojim filtriranjem direktno kontrolira kvaliteto vode, predvsem je to pomembno v vodah kjer prevladuje krap (in vemo da je to pri nas v severovzhodni Sloveniji bolj ali manj povsod), ki z svojim načinom prehranjevanja veča nivo organske mase v vodi,katere pa ne more sam izkoristiti,krap z pospešenim iskanjem hrane po mulju dviguje organsko snov iz dna v višje predele vode in z tem bogati vodo z organsko snovjo. Sorazmerno z intenzivnostjo hranjenja se povečuje izločanje iztrebkov in z tem povečuje količina organske mase v vodi, iz te organske mase se razvije fitoplankton (od posebnega pomena so modrozelene alge), ki negativno vpliva na kvaliteto vode, saj lahko pripelje do pomanjkanja kisika in sproščanja amoniaka in tu nastopi tolstolobik, ste jih kdaj opazovali ko dobesedno cel dan krožijo po vsej površini vode...“.