Nogomet/Mladi vratar dokončno zapušča Fazanerijo, a je hvaležen Muri Sedaj je dokončno jasno; Mladi in odlični vratar Mure 05 in mladi slovenski reprezentant, 19 – letni Filip Gačevski, po trinajstih letih zvestobe, zapušča soboško Fazanerijo. Trenutno je sicer na pripravah s prvoligaško ekipo ljubljanske Olimpije, ni pa še dokončno ali bo v naslednji sezoni branil za „Bežigradom“ ali pa kje drugje, kajti prišle so tudi nekatere resne ponudbe in nemoških prvo in drugoligaških klubov. „Zaenkrat je vse v fazi dogovorov in zato zaenkrat še ne vem zanesljivo kje bom nadaljeval kariero. V glavnem jaz pridno treniram in v naslednjih dneh bomo videli kaj se bo dokončno izcimilo. Imamo odlične pogoje za delo s trenerji Hadžičem, Pevnikom in Kračmanom. Dopoldan treniramo za Bežigradom, popoldan pa v Mengšu. Že so predvidene tudi nekatere pripravljalne tekme in verjamem, da bom odlično pripravljen za novo sezono. Res je, da nogometaši to vedno ponavljamo, toda sam trdim, da so tokratne priprave pri Olimpiji moje najboljše doslej. Če še sedaj ne bo uspel transfer v Nemčijo, bom pač v Ljubljani, kjer je konkurenca sicer huda, toda tega se ne bojim. Jan Oblak bo bržkone odšel, saj ima veliko dobrih ponudb, če ne sedaj potem najpozneje julija, sam pa se bom z Botonjičem boril za mesto prvega vratarja Olimpije. Verjamem, da sem ga sposoben zasesti“, nam je razlagal mladi vratar, ki je doslej sicer branil za mlajše slovenske selekcije, ob tem pa tudi za reprezentanco Makedonije do 21 let, toda dokončno se je odločil za slovensko „trobojnico“.
Zaveda se, da Gačevski, da še ni dokončen niti njegov odhod v Ljubljano, da o Nemčiji niti ne govorimo, a je kljub temu optimist. „Vsa testiranja sem uspešno prestal, enako tudi dosedanji del priprav, tako da s tega vidika ni problemov. Z Olimpijo je vse dogovorjeno, le z vodstvom Mure 05 se je treba dogovoriti, saj so postavili dokaj visoko odškodnino, 20.000 evrov. Verjamem, da jo bodo malo znižali, in bo lažje prišlo do dogovora z Olimpijo“, je prepričan sedaj že bivši vratar Mure 05, ki se sicer ni tako enostavno poslovil s Fazanerijo, toda... „Muri sem hvaležen za vse kar sem se naučil in kar sem doslej dosegel, toda noji cilji so višji in zato grem pogledati kje je moje mesto in kaj lahko dosežem v višjem rangu tekmovanja. Vsekakor moj odhod ni povezan s trenutno krizo v Fazaneriji, saj dejansko želim preveriti ali sem sposoben braniti v večjem klubu. Sam v to sicer ne dvomim in verjamem, da mi bo uspelo. Imam večje ambicije, kot so trenutno v Fazaneriji. Po drugi strani tudi Mura 05 ostaja z dvema dobrima vratarjema, saj sta Aleš (Ajlec) in Boštjan (Kamnik) prava vratarja, jaz pa ponavljam, da bom vedno hvaležen klubu v katerem sem od malih nog, ko so me kot šestletnika odkrili v Rakičanu. Hvaležen sem vsem in vedno bom vsem trenerjem, ki so me učili in trenirali, od Černela, Ekarja, Ivančiča, Husarja, Lipiča, Balažica, do Dolgova, Osmanoviča, Jančarja, Gaborja, Glina..., še posebej pa Slobodanu Đuriću, ki je z mano tako ali drugače delal več kot desetletje, in ki me je odkril in največ naučil“, poudarja Filip, ki bo kljub vsemu pogrešal soboški športni park in sploh prekmursko ravnico, toda pota poklicnega športnika nikoli niso znana v naprej. „Nikamor se mi ne mudi, glavno je, da dobro delam in branim, potem pa bo že prišla tudi tujina, če pa se ponudi priložnost pa bi jo takoj izkoristil“, pravi Filip, ki sta mu vzornika Edwin Van Der Saar in Jussi Jaskelainen, navdušuje pa ga tudi Španec Iker Casillas.
Prav omenjeni Đurić o Filipu ima dejansko lepo mnenje. „Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da gre za izvrstnega vratarja, pravzaprav za pravi biser, ki bi ga bilo škoda zapraviti. Dolgo delam z njim in sem prepričan, da je te velik potencial v katerega se izplača vlagati. In če bo še naprej tako deloven in priden, potem se mu ni treba ničesar bati“, pravi nekoč odlični vratar, danes pa trener Slobodan Đurić, ki s Filipom tako ali drugače dela že več kot desetletje. Podobno o mladem Rakičancu razmišlja tudi nekdanji znani trener Mure 05 Edin Osmanovič, ki je prepričan, da bo slovenski nogomet v Filipu Gačevskem dobil vrhunskega vratarja. Kakšno mnenje o njem ima Primož Gliha pa ni potrebno poudarjati, saj ga je prav on ustalil med vratnicami Vsi strokovnjaki pa so si enotno, da Gačevski ne sme obupati, in samo naprej mora biti tako marljiv, priden in deloven. Ob njegovi nadarjenosti in telesnih prednostih pa je prav to pomembno za dokončni uspeh.
Filip Gačevski, ki je končal Srednjo šolo za gostinstvo in turizem v Radencih, je rojen 17.8.1990. Visok je 190 cm, težek pa blizu 80 kg. Z nogometom se je začel ukvarjati ko je bil star 6 let. In že takoj pri domačem nogometnem klubu Rakičan so ugotovili, da gre za dober vratarski potencial. Prvi trener mu je bil Robi Černela, že čez dobro let dni, ko je Filip bil star 7 let, ga je odkril odlični „iskalec“ talentov in trener, predvsem vratarjev, Slobodan Đurić, ki ga je odpeljal v NK Mura 05. Od takrat naprej Đurić Filipov golmanski trener. In prav Đurić je eden tistih, ki so prepričani, da se bo o Filipu Gačevskem v prihodnjih letih še veliko govorilo. Že sedaj je namreč odličen vratar, ob tem pa se še naprej razvija. In glede na višino in dejstvo, da je mladenič, ki še vedno raste ne bo nobeno presenečanje, če bomo med vratnicami imeli košarkarja. Kljub višini je Filip telesno odlično razvit, kondicijsko pripravljen in sila gibčen, tako da se napadalcem pred njim ne piše nič dobrega.
Kamorkoli bo odšel in kjerkoli bo branil, si Gačevski želi, da bi bil tudi član slovenske reprezentance. „Od vsega začetka mi je bil prvi cilj reprezentanca, zato mi je bila velika čast, ko sem bil vpoklican. S soigralci se odlično razumemo, vsakemu pa je čast igrati v dresu z državnim grbom. Zaradi lanske operacije sem bil malce razočaran, saj bi v nasprotnem primeru bil vpoklican v ekipo za evropsko prvenstvo v Ukrajini. S tem sem se moral sprijazniti. Vsekakor pa bo nova priložnost v reprezentanci U-21, kjer upam, da bom dobil priložnost“, pravi Gačevski, ki je mimogrede pred poldrugim letom že bil v Italiji, in so mnogi verjeli, da se bo preselil na drugo stran Jadrana. „En teden sem imel vratarske treninge pri Udineseju, kar sem dobro prestal. Nato sem odšel še za en teden trenirat z njihovo mladinsko ekipo, s katero sem odigral tekmi proti Sampdoriji in Parmi. Da se stvar ni izpeljala do konca je bil deloma kriv menedžer, deloma pa jaz, saj je bila moja želja končati šolo. V Italiji ne dajo toliko poudarka na izobrazbo, saj se samo veliko trenira, jaz pa se želel imeti tudi izobrazbo in sedaj jo tudi imam“, je zaključil Filip, ki se bo vedno vračal v Slove Ljutomer, Rakičan in Mursko Soboto.