Gotovo so redki prebivalci Gornje Radgone in okolice, ki vedo, da njihova nekdanja sokrajanka Tina Mauko sodi med vrhunske skladateljice in pianistke. Toda, po 16. občinskem prazniku radgonske občine, ko je Tina uprizorila enkraten koncert, bo gotovo drugače. Mnogi so se prepričali, da gre za izvrstno pianistko, o kateri se bo gotovo še veliko slišalo. Rodila se je 30. januarja 1982 v Murski Soboti, odraščala in živela pa v Noričkem Vrhu dober streljaj iz Gornje Radgone, med vinogradi in tik ob gozdičku. Osnovno šolo je obiskovala v Gornji Radgoni, enako prve je tam pridobila prvo glasbeno znanje, a je kmalu zamenjala glasbeno šolo. Ker je očitno bila nadpovprečen glasbeni talent, jo je mama trikrat tedensko peljala v Maribor. Že kot otrok je bila izredno živahna in glasna, saj je kot najmlajša v šestčlanski družini (mama, oče, dva brata in sestra) morala preglasiti vse, da je sploh do besede prišla.
„Oče me je s svojim poklicem socialnega dela (direktor CSD v Gornji Radgoni) precej zaznamoval, saj sem njegove stiske in trpljenja prevzemala nase, kakor to otroci velikokrat počno, se čutijo močne, da bi rešili celi svet. Odprtost, dovzetnost in srčnost sem prenašala skozi glasbo, danes v svet. Včasih se zdi, da se nima smisla ukvarjati z sočlovekom, kajti z narediti nič se škoduje manj kakor pa kaj narediti. A vendar v glasbi temu ni tako, namreč vpliv pozitivne glasbe, tiste, ki te prevzame (to je namreč najtežje in tukaj je ločnica med svetovnim ustvarjalcem in povprečnim), nosi v sebi enormne razsežnosti, kakršnih se lahko zaveda človek, bitje, kot npr. Nikola Tesla. Zanimiv pojav se prikazuje pri trenutnem mojem raziskovanju paleolitske piščali, za katero pišem novo skladbo. Nanjo igra Ljuben Dimkaroski, ki je informacijo o tehniki in načinu igranja dobil skozi sanje. Izjemni so dokazi, kako ob igranju 50.000 let najstarejše piščali na svetu, privabljajo živali, namreč v ljubljanskem barju so prišle divje lisice, divji zajčki in zjutraj ob fotoshootingu za CD plato celo srne. Netopirje sem sama posnela v Škocjanskih jamah, kako oponašajo zvok piščali in kako je čreda ovac brez vodiča prišla do Ljubena, ko je igral na ta inštrument in ga oblizovala po rokah. Te stvari so izjemne in nepredstavljive“, pravi mlada glasbena umetnica, ki med drugim raziskuje naraven zvok klavirja, kako učinkuje na ljudi.
Raziskuje in prebira mnogo tega čtiva, ki se (npr. Jacque Attali) spogleduje s političnimi napovedmi konstrukcije družbe - glasba je zmeraj napovedovala, saj je bil instinkt ali neznan občutek zmeraj pred analitičnim pogledom. „ Za analitični pogled, torej da sploh lahko zapišem neko kompozicijo in jo oblikujem iz različnih vidikov, z vzporednimi temami, grajeno vertikalno in horizontalno usklajeno, sem morda v otroštvu ta talent disciplinirala z igranjem šaha (zaslužen je moj oče, kakor tudi za ljubezen do vokala - bil je pevec v oktetu).
Za našo družino sem bila sonček, vendar prenaporna, preveč zvedava in preaktivna. Pri tej moji hitrosti me je najprej ovirala astma, katero sem z močno trmo v srednji šoli tudi premagala, a zdravila sem morala jemati na štiri ure. V internatu v Mariboru sem zdravila enostavno vrgla v koš, saj nisem bila pod kontrolo in se v prvem letniku drugič srečala s smrtjo, ko sem preživela hud astmatični napad. Nato so napadi pojenjali, jaz sem bila tiho, pridno lagala da skozi jemljem vdihe in moj fokus je postal jasnejši, spomin za glasbo pa nadpovprečen“.
Tina je srednjo šolo končala v Mariboru (Glasbena gimnazija, danes Glasbeni konservatorij), in sicer klavir pri Planinki Atić in Zorani Cotič, ter splošne predmete za bodoče komponiste. Na Akademiji za glasbo si je po klavirju srčno želela študirati kompozicijo pri prof. Janiju Golobu, saj je o njem veliko vedela že kot majhna, saj jo je zanimala filmska glasba in kasneje tudi opera. „Sedaj želim vpisati študij specializacije na Juilliardu v New Yorku, predvsem zaradi pisanja opere. Ker bom pisala o življenju politično in državno osovražene ruske pisateljice Anne Ahmatove, bi bilo zelo dobrodošlo, da bi poleg Fullbrightove štipendije (če bom konec oktobra izbrana) za študij v Ameriki, dobila sredstva za raziskovanje njenega življenja v Sankt Peterburgu. Opera je izredno obsežno delo, za katero se polni čas raziskuje in piše najmanj dve leti“, dodaja naša sogovornica, ki sedaj že nekaj let živi na Wolfovi ulici v osrčju Ljubljane in če bi Prešeren iz glavnega trga poškilil, bi se danes morda zanimal celo za njo. „In potlej bi napisala opero o njegovem življenju, kar bi bilo za Slovenijo izjemno. Morda pa mi do konca življenja celo uspe“.
Tina Mauko je sicer diplomirala iz klavirja leta 2004 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri doc. Tomažu Petraču. V času študija se je izpopolnjevala pri priznanih pianistih in pedagogih (Aci Bertoncelj, Sijavuš Gadžijev, Rita Kinka, Arbo Valdma, Igor Dekleva, Aleksander Madzar, Konstantin Bogino). Na tem področju ima tudi dve prvi nagradi na državnem tekmovanju in eno mednarodno iz klavirskega dua, ter tretje mesto na državnem tekmovanju iz solo klavirja v najvišji kat egoriji. Julija 2011 je diplomirala iz kompozicije na isti Akademiji pri omenjenemu profesorju Janiju Golobu. Marca 2008 smo lahko prisluhnili krstni izvedbi njene Judovske rapsodije (Barbara Jernejčič- mezzosopran, violina- Klemen Bračko, dirigent- Matjaž Rebolj, besedilo v hebrejščini), ki jo je izvajal mednarodni orkester- Savitra v Kazinski dvorani v Mariboru (snemanje za radijski program Ars), ter Viteški dvorani v Ljubljani. Istega leta - oktobra je njen Glasbeni teater izvedel 3 dnevno pravljico - Čarobni vžig, ki je napolnila dvorane Cankarjevega doma, Mestnega muzeja in Križank.
Kot finale tridnevnega ciklusa, je 25. oktobra 2008 v Slovenski Filharmoniji izvedla večer lastnih skladb, kjer jo je podprlo 24 priznanih slovenskih glasbenikov. V aprilu 2009 je na Zagrebškem glasbenem bienalu moderne glasbe, ansambel MD7 (umetniški vodja- Pavel Mihelčič) pod taktirko Steven Loya izvedel njeno noviteto - Sence, in ponovno v juliju na festivalu Ljubljana. V tem obdobju se je zvrstilo mnogo koncertov, od opere - Železna gora (libreto- Dušan Šarotar), ki je posneta za RTV- SLO1, akademskega koncerta tolkalistov v Veliki dvorani Slovenske flharmonije, Capricca za Ano (za klavir) v isti dvorani filharmonije, do oktobrskega koncerta francoskega pianista Francoisa Weigel-a (član žirije na tekmovanju Chopinov Zlati prstan), ki je na svojem koncertu izvedel Valček op.1, ki je bil obvezna skladba za tekmovalce... Njena strast je tudi filmska glasba in tako je ustvarila glasbo za film Darilo, režiserja Borisa Bezića. Leta 2009 je dobitnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo.
V letu 2011 so se zvrstile skladbe z orkestrom KGBL- Melina za godalni orkester in kontratenor pod taktirko dirigenta Tomaža Habeta, Baletni stihi (komornih zasedb na temo slovenskih ljudskih pesmi) so bili podlaga za baletne koreografije konservatorija Ljubljana, ki je imel dva dneva v Linhartovi dvorani CD razprodana. Orkester Akademije za glasbo je na svojem gala koncertu v Gallusovi dvorani CD premierno izvedel Kantato za veliki simfonični orkester in sopran (Katja Konva linka) - Anna Ahmatova v ruščini, z dirigentom Marko Letonjo. Dogodek je po besedah kritika, ugledne muzikologinje, Mojce Menart bil eden vrhuncev sezone!
Sogovornica Tina Mauko nam je ob koncu zaupala, da je dobila povabilo pisateljev Ferija Lainščka in Vladimirja Žabota, kako bi uglasbila njuni pesmi, nakar ju bo glasbena skupina izvajala po pomurskih barih. Zraven so seveda še drugi komponisti, Tina pa za prihodnje leto začenja s koncertno turnejo po Sloveniji, z malo daljšim programom...