V navzočnosti številnih avtorjev ter drugih obiskovalcev, je vodja Območne izpostave Javnega sklada kulturnih dejavnosti Gornja Radgona, Simona Pirc Katalinič, v galeriji Doma kulture Gornja Radgona, odprla regijsko tematsko likovno razstavo „Tekst v podobi“. Projekt v okviru Mednarodnega festivala mlade literature Urška, sodi v program EPK (Evropske prestolnice kulture) 2012. Vsakoletni likovni natečaji imajo namen zbrati in prikazati kakovostne rezultate ljubiteljske in tudi profesionalne likovne ustvarjalnosti, kar na daljši rok pomeni tudi kakovostno rast likovne produkcije v okolju. To je organizatorju JSKD OI Gornja Radgona tudi uspelo, saj je večji del sodelujočih avtorjev s svojimi likovnimi deli presegel prag pričakovanj. Likovni ustvarjalci so se odzvali na temo Tekst v podobi, kjer naj bi imela črka ali besedilo določujoč pomen. Upodobitev črkovnega znaka ali dela besedila v kontekstu širše zastavljene likovne ideje se lahko na eni strani naslanja na odmeve letrizma, ki ga je v bujnem obdobju predvojnih avantgard zasnoval Isidore Isou in je s pesništva prešel v slikarstvo, ali pa likovnino predstavlja le črka, kot samostojni tipografski znak z lastno likovno vrednostjo. Tema likovnih ustvarjalcev nikakor ne omejuje, temveč jih spodbuja k razmisleku o ustaljenih shemah likovnega oblikovanja, o preskoku mej mimetičnega v reinterpretiranje siceršnjih ustvarjalnih postopkov, v oblikovanje novega z ohranjanjem osebnega.
Na letošnji razpis za tematsko regijsko likono razstavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti s temo »Tekst v podobi: črka, beseda, tekst kot element likovnega dela« se je na področju Pomurja odzvalo 28 likovnih ustvarjalcev z 47 likovnimi deli. Regijski selektor razstave, ki bo na ogled do konca novembra, doc. dr. Matjaž Duh, profesor na Oddelku za likovno umetnost ter prodekan za znanstveno raziskovalno in podiplomsko dejavnost na Pedagoški fakulteti Maribor, pa je v izbor za razstavo uvrstil 23 avtorjev s 25 likovnimi deli. Med razstavljenimi deli so zastopana tri področja likovne umetnosti in sicer: slikarstvo, grafika in kiparstvo. Med slednjimi gre za tri plastike manjše velikosti, ki so glede izbire materiala in načina materializacije likovnega sporočila precej raznolike. Steklo, les in siporeks so preko ustvarjalnih postopkov likovnikov dobili novo vsebino. Izbrane oblike in materiali so kot posledica izvirno zastavljene likovne rešitve prevzeli vlogo likovnega sporočila. Naslednji sklop razstavljenih del predstavljajo grafični listi. Med razstavljene grafike, odtisnjene na visok ali globok način tiska bi lahko, po mnenju selektorja, uvrstili tudi kopijo geografske karte, ki je z dodatno likovno intervencijo dobila povsem nov pomen. Raznolikost ostalih razstavljenih grafičnih listov, odtisnjenih v črni in ponekod dodani rdeči grafični barvi, tako po velikosti formata kot po likovni poetiki lepo kontrastira razstavljenim slikam, ki zapolnjujejo večji del razstavnega prostora.
„Slikarska dela, v glavnem v tehniki akrila na platnu naslikana s klasičnimi slikarskimi postopki, v večji meri temeljijo na enostavnem berljivem motivnem izhodišču, v katerega je inkorporiran tipografski znak, beseda ali zapis. Prepletenost naslikanih tipografskih znakov in slikarsko definiranega slikovnega polja učinkuje pri različni avtorjih dokaj različno: od liričnega, sanjskega do geometrijsko trdega, a v glavnem vedno skladno s sporočilom. Tipografski znaki, ki so raznoliki v svoji pojavnosti; zapisani v prefinjeni kaligrafiji s naglašenim dekorativizmom ali pa v geometrijski ortodoksnosti in natančnosti in drugič spet kot aluzija na črkoslikarsko spretnost, so raznoliki tudi v izbrani barvi, ki v glavnem dobro harmonira kot celota z ostalim slikovnim poljem. Ponekod se da zaslutiti, da so slike še vedno nekakšen organski del osebnega opusa posameznega avtorja, spet drugje pa čutimo avtorjev izlet v novo področje likovnega raziskovanja in oblikovanja. Ta raznolikost, ki je značilna za tovrstne likovne manifestacije in daje razstavi svojstven pečat, je seveda osebno pogojena in predstavlja posameznega avtorja, ki je na svoj, individualen način uspel kreativno osmisliti in materializirati svojo likovno zamisel“, meni selektor Duh, ki dodaja, da med razstavljenimi deli najdemo tudi likovna dela, kjer se črka ali beseda pojavi le kot obrobje, kot naključje ali pa le kot signatura avtorja. Velja razmislek o upravičenosti njihovega izbora. Ta likovna dela so v kontrastu z likovnimi deli, kjer je tipografski znak edini ali pa dominantni nosilec vizualnega sporočila, niso pa v nasprotju z razpisnimi pogoji, saj prav tako predstavljajo prepoznaven element pri oblikovanju likovnega dela vendar na minimalističen, mogoče celo intimen osebni način.
Razstavljena likovna dela kažejo na kakovostno rast likovne produkcije v regiji. Vsem likovnim ustvarjalcem, katerih likovna dela so predstavljena na razstavi, ter organizatorjem dogodka, je čestital tudi Milan Nekrep, ki je spregovoril v imenu občine Gornja Radgona. Na razstavi, katere otvoritev so popestrili mladi glasbeniki iz ZGŠ Maestro iz Gornje Radgone ter domača pisateljica in pesnica Marija Šedivy, se s svojimi deli predstavljajo: Olga Antič (Križevci pri Ljutomeru), Zlatica Becci (Turjanci), Saša Bezjak, Vidka Borko, Matjaž Geder (vsi Gornja Radgona), Marija Heric (Križevci pri Ljutomeru), Franc Jaušovec – Fric (Sv. Jurij ob Ščavnici), Robert Kosmač (Trnovska vas), Albina Kragelj (Radenci), Danila Krpič (Černelavci), Majda Kuhar (Puconci), Marija Magdič (Hotiza), Filip Matko Ficko, Tatjana Mijatović (oba Radenci), Marija Ratnik (Tišina), Tamara Rimele (Trnovska vas), Irena Skotnik (Sv. Jurij ob Ščavnici), Dana Štrucelj (Gornja Radgona), Elizabeta Tibaut (Hotiza), in Lojze Veberič (Murska Sobota).