Prijetne in zapoznele „Martinove viteške pojedine“ v Hiši penin Frangež se je udeležilo okrog 50 vitezov Evropskega reda in drugih gostov V teh turobnih dneh, tik po „Martinovem tednu“, se je pri Hiši penine Frangež v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, zgodil izjemen vinsko – kulinarični dogodek. Družina Frangež je namreč v sodelovanju z Evropskim viteškim redom – Omizje za Pomurje, v svoji enkratni kleti, streljaj od središča Gornje Radgone, pripravila »Martinovo viteško pojedino«, s krstom novega vina. Zanimivi dogodek je v kletno – proizvodnih in degustacijskih prostorih Hiše penin Frangež pritegnil okrog 50 vitezov in drugih gostov, ki so uživali v vrhunski kapljici in izvrstni „Miklavževi kulinariki“, za katero je skrbel kuharski velemojster Matjaž Pozderec in njegova ekipa. Celotni dogodek na pomembni radgonski turistični točki je minil v prijetnem vzdušju, uživanju ob obilici dobrot, izmenjavi mnenj o penini, Frangeževi kleti, o vinu in kulinariki sploh...Za mnoge je posebni dogodek bil vodeni ogled po šampanjski in klasični kleti ter degustacijski sobi, unikatno urejenih prostorov „Hiše penin Frangež“, kar je bilo v domeni vinogradnika in vinogradnice, Jerneja in Valerije Frangež, kjer so mnogi prisotni, med nazdravljanjem, prvič slišali marsikaj zanimivega in koristnega, predvsem o častitljivi zgodovini Frangeževih penin in vin. Med več kot ducat lastnih penin pa so gostitelji prvič predstavili in ponudili penini iz traminca in modrega pinota.
Prisotne je seveda, v imenu 187 članic in članov Evropskega reda vitezov, in 45 članov omizja za Pomurje, pozdravil tudi vodja omizja za Pomurje, Ignac Rajh. Zraven sta bila tudi vodji Omizja za Celje, Jože Tominšek, in omizja za Maribor, Franc Vrezner, ter prokonzul Evropskega reda vitezov za Slovenijo, Tomislav Kovačič. Za krst vina je predvsem skrbel starosta pomurskega kmetijstva, živinoreje, vinogradništva in vsega kar sodi zraven, vinski vitez, dr. Alojz Slavič. V Imenu gostiteljev pa je vsem skupaj prisrčno dobrodošlico, v imenu družine ter v svojem imenu, kot žena peničarja in vinogradnika, kot gospodinja te nove vinske kleti imenovane Hiša penin Frangež in tudi kot ženska, ki je hočeš nočeš pred dvema slabima desetletjema postala sestavni del lepe vinske zgodbe, namenila Valerija Frangež, ki je med drugim dejala, da je sprva zelo od daleč le kot opazovalka sledila korakom svojega moža v vinskem svetu, ki jih je nadaljeval po že uhojeni poti svojega očeta Štefana, ki je po drugi svetovni vojni v KK Radgona - Radgonskim goricam kot vodilni delavec in direktor nadaljeval tradicijo pridelave penin v Radgoni.
„Danes z veseljem ugotavlja, da so me resnice, modrosti in znanja na temo vina tako pritegnile, da so postale sestavni del mojega vsakdanjika in tudi moja druga služba. Nekoč je vino veljalo za pijačo moškega. V zgodnjem Rimu je bilo vino velika redkost. Moški so ga smeli piti šele po 35. letu starosti, ženske pa sploh ne. Romulus, ustanovitelj rima je izdal celo zakon, po katerem so tak prekršek kaznovali celo s smrtno kaznijo. Da vino ni in ne more biti samo moška pijača in da po njej ne posegajo le moški pa so v zadnjih nekaj desetletjih dokazale tudi ženske. Lahko se pohvalimo, da je kar nekaj uspešnih žensk pričelo nastopati na vodilnih položajih v vinski branži, kot uspešne somellierke, enologinje, degustatorke, ocenjevalke, vinarke, predavateljice, pisateljice, menedžerke, kar mi je kot ženski tudi v ponos“, je med drugim dejala Valerija Frangež, ki se je spomnila francoske vdove »Veuve Clicquot«, ki je že davnega leta 1772 z možem Filipom ustanovila šampansko hišo v Reimsu, ter iz slovenskega prostora Slavice Šikovec, ki si je pridobila naziv doktorice znanosti iz znanstvenega področja rastlinske produkcije in predelave v letu 1964.
„Všeč mi je njeno razmišljanje o vinu po žensko, ko pravi: kozmetiko potrebuje slabo vino, torej tako ,ki sladkobe ni prineslo iz vinograda, zato ga je potrebno dosladkati... V naši vinski kleti prevladujejo predvsem suha vina in penine, kjer lahko v vsej svoji polnosti pridejo do izraza vse njihove sortne značilnosti, seveda pa je paleti naše ponudbe moč najti tudi kakšne slajše variante, saj se zavedamo da je potrebno ponudbo prilagajati povpraševanju in tržnim zakonitostim. Svoje penine pridelujemo iz sort grozdja chardonnay, traminec, modri pinot in sauvignon. Naše penine predstavljajo v tržnem deležu nekje 95 % naše celotne proizvodnje. Penine pridelujemo po klasični metodi – Methode Clasique traditionnelle pa tudi po charmat ali tankovski metodi. Trenutno pridelujejo 11 različnih vrst penin, glede na kapaciteto naših kleti pa se z novo in čez 250 let staro vinsko kletjo uvrščamo med tri največje pridelovalce penin v Sloveniji“, je nadaljevala Frangežova, ki je iz njihove celotne ponudbe še posebej izpostavila letošnjo novost svoje vinske hiše, penino iz traminca, pridelano v ekstra suhi in polsuhi različici, ki že posega po priznanji na največjih svetovnih ocenjevanjih...
Sploh pa se je ob letošnjem sv. Martinu ponovno potrdilo, da je območje Gornje Radgone že desetletja in stoletja prava vinogradniška Meka, kar že vedo tisoče pravih ljubiteljev vrhunskih vin in penin. V kleteh na radgonskem območju ponujajo vse tisto kar je narava ponudila v najboljši obliki, torej vrhunska tiha in peneča se vina, na katerim radgonsko – kapelskim vinogradnikom zavidajo stanovski kolegi marsikje po Sloveniji ter tujini, saj ne smemo prezreti, da so prav Francozi že pred 160 leti v Gornji Radgoni začeli pridelovati penine po klasični metodi. To so počeli vse do konca 2. svetovne vojne, potem pa so vajeti predali izvrstnim enologom in tehnologom z območja Radgonsko – Kapelskih goric, kjer se ponašajo s številnimi enkratnimi vinogradniki in kletmi. Med slednjimi pa pripada eno častnih mest Frangeževi kleti, kajti omenjene vajeti od Francozov je pred več kot šestdesetimi leti, med drugimi prevzel tudi Štefan Frangež, ki je več kot 40 let „izdeloval“ klasično penino, tako v nekdanjem Kmetijskem kombinatu Radgona, kot doma v Hercegovščaku.
Očeta Štefana sedaj ni več, toda njegove korenine so zelo globoke, Frangeževa vina, predvsem penine pa so vedno bolj znane po vsej državi, v številnih sosednjih in drugih evropskih državah, ter praktično po vseh celinah. Po novem pa bo vedno več tistih, ki bodo z zadovoljstvom in veseljem posegali, kajti številnim že uveljavljenim kletem na radgonskem območju, se je prav pri Frangeževih, in prav v Hercegovščaku pridružila nova „hiša penin“.