V gostišču Mencinger v Črešnjevcih je potekala 3. redna letna redna seja Skupščine Območne obrtno - podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona, na kateri so delegati iz vseh štirih občin (Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici), prisluhnili poročilom o delu in finančnih zadevah v lanskem letu, prav tako pa so sprejeli program dela ter finančni načrt za leto 2013. Na seji, katere se je poleg delegatov skupščine udeležil tudi župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš (žal predstavnikov ostalih lokalnih skupnosti ni bilo, in to je, kot so dejali, odraz spoštovanja podjetništva in obrtništva), ki je prpričan, da v radgonski zbornici v nobenem primeru ne bo večjega osipa, sta predsednik OOZ Vlado Rojko in predsednik Skupščine Branko Novak, v teh kriznih časih predvsem izrazila upanje, da bo krovna organizacija obrtnikov in podjetnikov tudi v prihodnje ostala enotna, predvsem pa z obveznim članstvom. Podobno so menili tudi drugi delegati skupščine ter župan Kampuš, saj v tem kriznem času kljub finančnim težavam potrebujejo svojo organizacijo, brez katere bo gotovo še težje. Zato so se dogovorili tudi za ustrezno lobiranje, predvsem pri poslancih DZ, vsi skupaj pa so izrazili podporo sedanjemu vodstvu OZS, ki da ima dobre načrte, in da se dosedanje malverzacije vodstva slovenske krovne organizacije, ki so tudi pripeljale do izgube zaupanja članstva, ne bodo več ponovile.
Kljub vsemu so prisotni, po poročilu predsednika Rojka, predstavnikov ustreznih odborov, ter po krajši razpravi, ugotovili da je OOZ Gornja Radgona, kljub hudi krizi, ki pritiska z vseh strani, tudi v letu 2012 poslovala v skladu s svojim poslanstvom, predvsem pa uspešno in v korist članstva. Slednje se je v letu 2012, v primerjavi s predhodnim letom, spet nekoliko znižalo. Velik upad so zabeležili predvsem v občini Radenci, nekoliko nižji v Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, povečalo pa se je število članstva v občini Gornja Radgona. Tako je na dan 31.12.2012 OOZ Gornja Radgona štela skupno 445 (leta 2011: 457; leta 2010: 466) članov, od tega je samostojnih podjetnikov 403 (415), gospodarskih družb pa 42 (42), samozaposlenih je 225 (346) članov, ostalih 111 (220) članov pa zaposluje 1095 (1294) ljudi. V občini Gornja Radgona je konec lanskega leta bilo 215 (204) obratovalnic, sledi občina Radenci 102 (117), občina Apače 65 (66) in občina Sveti Jurij ob Ščavnici 63 (70). Po strukturi dejavnosti pa je največ članov s področja gradbeništva in zaključnih del v gradbeništvu – 103 (leto poprej: 106), sledijo pa: dejavnost prometa in storitev – 63 (64), frizerji, kozmetičarji, pedikerji – 42 (42), gostinstvo – 41 (42), lesarji – 36 (38), avtoserviserska in remontna dejavnost – 32 (34), elektro dejavnosti – 24 (24), kovinarstvo - 23 (23), trgovina – 18 (20), računalniške, računovodske in intelektualne dejavnosti – 15 (15), grafične in papirne dejavnosti – 9 (9), živilska stroka – 9 (9), cvetličarji in vrtnarji – 8 (8), cementninarstvo – 3 (3), fotografske in sorodne dejavnosti – 3 (3), predelovalci plastičnih mas – 1 (3), tekstilci – 1 (1), ostale dejavnosti – 14 (12).
V svojem poročilu je predsednik Rojko, poleg uspešnega dela upravnega in nadzornega odbora, pohvalil tudi delovanje sekcij (najbolj aktivne sekcije so sekcija gostincev, frizerjev in prevoznikov), ter stalne in občasne odbore, ki delujejo v okviru zbornice, kot so: Odbor za sejme in gospodarske zadeve; Odbor za družbene dejavnosti, kulturo in šport; Odbor za izobraževanje; Komisija za odlikovanja in priznanja; Odbor za gobarski piknik ipd. Seveda je bilo dobro sodelovanje tudi s stanovskimi organizacijami v regiji, na skupščini pa so še posebej opozorili na izvajanje javnih pooblastil, in tukaj se je obseg dela povečal tudi v letu 2012. Ker pa nekateri člani zbornice niti ne veda, kakšna javna pooblastila izvajajo na zbornici, so našteli tista, ki so najpogostejša: Postopek izdaje obrtnih dovoljenj, postopek spremembe in dopolnitve obrtnega dovoljenja, postopek prenehanja veljavnosti obrtnega dovoljenja, izdaja sklepov o vpisu v obrtni register, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji novih licenc, spremembah in vračilu licenc, strokovna pomoč in posredovanje pri prijavah na mojstrski izpit... Pri izvajanju javnih pooblastil so opravljali tudi druga opravila kot so: vodenje in vzdrževanje ter usklajevanje obrtnega registra, izdaja rednega izpiska iz obrtnega registra, pomoč pri razvrščanju dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ter uredbo o listi A obrtnih in listi B obrtnih podobnih dejavnosti, svetovanje in pomoč pri ustanavljanju podjetij, izvajanje vpisa samostojnih podjetnikov (vstopna točka E-VEM), spremembe, izbrisi, pomoč pri izpolnjevanju individualnih učnih pogodb in posredovanju v registracijo, strokovna pomoč in posredovanje pri izdaji potrdila za opravljanje storitev v EU ipd.
Posebno pozornost os namenjali tudi izobraževanju, udeležbi na sejmih, informiranju, svetovanju, promociji, športu, rekreaciji in zabavi... Podobne dejavnosti bodo imeli tudi letos, čeprav jim še ni jasno v kakšni obliko bodo delovali in s kakšnimi sredstvi bodo razpolagali. „Glede na postopek sprejemanja zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, v katerem je predviden prehod iz sedanjega obveznega članstva v prostovoljno članstvo v obrtno-podjetniškem zborničnem sistemu, bo leto 2013 prelomno za celoten sistem. Prav zaradi tega bo potrebno sprejeti ukrepe za prilagoditev celotnega sistema novonastali situaciji, prilagoditi oziroma na novo sprejeti temeljne akte-statute tako OZS kot OOZ“, je med drugim dejal Rojko, ki je kot ključna področja zastopanja interesov obrtnikov in malih podjetnikov v letu 2013 omenil: spremembo obrtnega zakona, davčno zakonodajo ter delovno pravno zakonodajo in gospodarsko pravo.