Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožek Gornja Radgona, predstavilo svoje zmožnosti Strojni krožek Gornja Radgona, ki združuje okoli 130 članov, in ki pokriva območje občin: Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, je bil ustanovljen leta 1991. Njegov aktualni predsednik je že drugi mandat Jože Tomažič, vsi člani strojnega krožka pa, v okvirju Združenja za medsosedsko pomoč, vsem nudijo strojne usluge z različnimi stroji in mehanizacijo. In slednji so, ob pomoči sponzorjev, na zemljišču znanega kmetovalca Alojza Kralja, v Spodnji Ščavnici, pripravili posebno srečanje, kjer so se lahko predstavili širšemu krogu kmetovalcev. Na prireditvi, s poudarkom na strniščni obdelavi tal, s setvijo strniščnih dosevkov, se je zbralo okrog 300 kmetovalcev iz širšega radgonskega območja, katere je med drugimi pozdravil tudi radgonski župan in poslanec DZ Anton Kampuš.
Kot nam je povedal kmetijski svetovalec na KGZ Murska Sobota, Alojz Topolovec, je strniščna setev in ozelenitev strnišč preko poletja za radgonsko, in sploh pomursko - štajersko področje izjemnega pomena pri ohranjanju plodnosti tal. „S takimi agrotehničnimi ukrepi neposredno vplivamo na preprečevanje izpiranja dušika v nižje talne sloje in v podtalnico. Na predstavitvi so bili predstavljeni stroji za spravilo žit in slame, stroji za minimalno strniščno obdelavo, za gnojenje, setev, kombinacije več sklopljenih orodij za direktno setev, klasično obdelavo z oranjem“, je dodaal Topolovec. Strokovno podporo pri izvajanju prireditve v Spodnji Ščavnici je sicer nudila kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko gozdarski zbornici, Zavod Murska Sobota, na predstavitvi pa je bil opravljen tudi lopatni preizkus, ki ga je izvedla Zita Flisar-Novak; specialistka za poljedelstvo pri KGZ Murska Sobota.
Združenje za medsosedsko pomoč – strojni krožki so sicer prostovoljna združenja kmetov,organizirana na društveni osnovi, ki skrbijo za posredovaje storitev s kmetijsko tehniko in delovno silo med kmetijami. Skrbijo tudi za informiranje in izobraževanje članov, oskrbo z delovnimi oblačili in družbeno življenje. Velik poudarek je tudi na varnosti pri delu. Nudenje storitev v strojnih krožkih je po zakonu o dohodnini neobdavčeno, delovanje krožkov pa finančno podpira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Strojni krožki nimajo lastnih strojev niti zaposlenih delavcev, razen za vodenje krožkov oz. organiziranje storitev. V Sloveniji deluje 44 strojnih krožkov, v katere je vključeno približno 4200 kmetij. Prvi krožki so bili ustanovljeni leta 1994. V letu 2008 je bilo v strojni krožek vključenih najmanj 4200 kmetij, letno pa je opravljeno okrog 70.000 ur storitev, največ pri spravilu pridelkov in setvi. Strojni krožki so povezani v Zvezo strojnih krožkov Slovenije, ki usklajuje delovanje strojnih krožkov in skrbi za njihovo zastopanje ret oskrbo z materiali. Stroji, s katerimi člani opravljajo storitve, večinoma pripadajo posamezni kmetijam. Z njimi dela lastnik oz. družinski član, nekateri pa nudijo (posojajo)stroje tudi brez voznika. V SK se vključujejo tudi nekdanje strojne skupnosti, storitve navadno nudi le en član oz. solastnik stroja. V SK delujejo tudi posamezni kmetijski podjetniki, ki opravljajo storitve kot dejavnost. Vse storitve s stroji ali delovno silo se obračunavajo po ceniku strojnega krožka in plačujejo v gotovini.
Približno 50 do 60% članov SK predvsem najema storitev,30 do 40% nudi in najema storitve, okoli 10% članov pa večinoma le nudi storitve in opravlja večji del dela. Prednosti sodelovanja v SK so v tem, da je vsaki kmetiji, neodvisno od velikosti, omogočeno, da s stroji in delovno silo, ki so na razpolago na kmetiji in niso dovolj izkoriščeni, opravlja storitve drugim. Na drugi kmetiji in to z manjšimi stroški, kot bi bil nakup lastnega stroja.
Gospodarske prednosti sodelovanja v SK so: zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske in gozdarske tehnike; večja delovna produktivnost in kakovost dela; možnost za pridobivanje dodatnega dohodka z delom na tuji kmetijah; vse skupaj pripomore k povečanju dohodkov na kmetijah. Socialne prednosti sodelovanja v SK pa so: olajšanje stanja in pomoč pri boleznih in nesrečah ter predvsem sodelovanje v delovnih konicah in med dopusti, kar izboljša kakovost življenja na kmetiji...