Ime kranjska klobasa lahko uporablja samo deset certificiranih proizvajalcev v Sloveniji; Ker potrošniki vedo kaj jedo... V Hiši kulinarike Jezeršek v Sori pri Medvodah so: Aljoša Pegan, predsednik UO GIZ Kranjska klobasa; Boris Jež, GIZ Mesne industrije Slovenije; prof. dr. Janez Bogataj z Ljubljanske univerze in Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike, spregovorili o končanem prehodnem obdobju za poimenovanje Kranjske klobase, tradicionalnega slovenskega živila, zaščitenega z geografsko označbo. Kranjska klobasa se proizvaja po točno določeni recepturi in potrjenem proizvodnem postopku in sodi med izdelke višje kakovosti, zato jo s tem imenom lahko poimenujejo samo certificirani proizvajalci. Kranjska klobasa certificiranih proizvajalcev je na pasici ali nalepki enotno označena z enotnim logotipom in nacionalnim znakom kakovosti. Specifikacija za Kranjsko klobaso s priznano geografsko označbo je bila s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano potrjena 15. januarja 2008.
GIZ Kranjska klobasa, ki je pravkar zaključil niz aktivnosti za večjo prepoznavnost Kranjske klobase, izpostavlja prednosti geografske označbe in s tem višje kakovosti. Sogovorniki so v Hiši kulinarike izpostavljali prednosti tega proizvoda, tako v njenem prehranskem pomenu, kot širše v slovenski družbi. Številna dejstva, ki jih je v kontekst nekdanjega in današnjega časa postavil etnolog dr. Janez Bogataj, dokazujejo povezavo Kranjske klobase s slovensko tradicijo. Z zaščito geografske označbe in definiranjem standardov kakovosti, ki jih je po pooblastilu GIZ-a Kranjska klobasa pripravil neodvisni certifikacijski organ, je Kranjska klobasa postala standardizirano živilo. Vsekakor pa je Kranjska klobasa po končanem postopku zaščite postala gastronomska pridobitev tudi za potrošnike. Odslej namreč natančno vemo, da so v Kranjski klobasi najboljši kosi svinjskega mesa in slanine znanega porekla in da je pripravljena po natančno določenem postopku, ki določa, da so njene lastnosti in okusi takšni, kot jih želimo. K večji prepoznavnosti in dodatni vrednosti bo pomembno prispeval letošnji tridnevni festival Kranjske klobase, ki se bo v mesecu avgustu odvijal prav v Hiši kulinarike v Sori pri Medvodah.
Certifikat o izpolnjevanju pogojev iz Specifikacije za proizvodnjo Kranjske klobase s priznano geografsko označbo je bil podeljen desetim proizvajalcem, in to so: Mesnine dežele kranjske d.d. Ljubljana; KRAS mesnopredelovalna industrija d.d., Sežana; Košaki TMI d.d. Maribor; Meso Kamnik d.d.; Celjske mesnine d.d.; Panvita Mir d.d. Gornja Radgona; Mesarija Arvaj, Britof – Kranj; Mesarstvo Anton Čadež s.p., Visoko; Mesarstvo Podobnik Čeplez – Cerkno ter Mesarstvo Kodila Markišavci - Murska Sobota. V naslednjih mesecih se jim bo zagotovo pridružilo še nekaj zagovornikov uvajanja reda in spoštovanja pravil pri pripravi Kranjske klobase, da bodo potrošniki zagotovo vedeli, kaj lahko pričakujemo pod imenom Kranjska klobasa. Kranjska klobasa je sicer slovenska narodna mesna jed, ki mora vsebovati vsaj 68 % svinjskega mesa, vsaj 12 % govedine in največ 20 % slanine. Dovoljeni dodatki so do 5 % vode, nitritna sol, česen in poper. Druge sestavine niso dovoljene. Meso mora biti razrezano na koščke 10 do 13 mm, slanina pa 8 do 10 mm. Nadev se polni v tanka prašičja čreva premera 32 do 36 mm. Oblikujejo se v pare dolžine 12 do 16 cm (teža para je 180 do 220 g). Pari se zašpilijo z leseno špilo. Klobasa se vroče dimi in toplotno obdela na temperaturi do 70 °C. V trgovinah in mesnicah se dobi veliko klobas podobnih kranjski klobasi, ki pa ne smejo nositi tega imena.