Gornja Radgona - V navzočnosti številnih ministrov, državnih in lokalnih politikov, gospodarstvenikov, razstavljavcev, obiskovalcev in drugih gostov, je premierka, mag. Alenka Bratušek, po velikem nalivu, kar je značilnost radgonskega sejma, na Pomurskem sejmišču v Gornji Radgoni, slovesno odprla 51. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra. Na tej največji tovrstni prireditvi v tem delu Evrope, se od sobote, 24., do četrtka, 29. avgusta, pod geslom „Tradicionalno svež“ predstavlja 1730 razstavljavcev iz 29 držav. Žal je otvoritveni dež le nekoliko zamudil, saj je suša v Pomurju (in ne samo tam) že vzela svoj davek. Sejem Agra 2913 povezuje z mednarodnim letom sodelovanja na področju voda. Tudi v zgodovino kmetijstva se bo v letu kvinoje ozrl s to starodavno materjo vseh semen, torej starodavnega žita, ki so ga Inki gojili že pred 3000 leti. V prihodnost ponuja razgled z ekološko pridelavo in rejo, z novimi rastlinami, kakršna je visoko energetski miscanthus. Tržnica Agra s turističnimi kmetijami predstavlja regionalno in lokalno prehransko ponudbo. V projektu "Kupujem slovensko" je predstavitev in pokušina 51 najboljših slovenskih blagovnih znamk...
Ob otvoritvi sejma, je predsednica vlade Alenka Bratušek, med drugim dejala, da so težave v kmetijstvu težave nas vseh, rešiti pa jih je mogoče samo z dialogom s predstavniki kmetijskih organizacij. „Vsak vaš odziv na naše predloge pa je signal, da moramo zadeve znova proučiti“, je dodala premierka. Da se je s kmeti, ki na sejmu nasprotujejo predvsem napovedanim novim obdavčitvam, vlada pripravljena pogovarjati, je Bratuškova potrdila tudi pri stojnici sindikata kmetov, kjer že zbirajo podpise podpore nasprotovanju obdavčitvi nepremičnin. Kot dokaz, da ji ni vseeno za kmetijstvo, je navedla tekoče izplačevanje vseh kmetijskih subvencij in zagotavljanje nacionalnega deleža iz proračuna, potrebnega za izplačilo evropskih sredstev. „Vlada si bo tudi na drugih področjih prizadevala ohranjati stabilne in predvidljive razmere za kmetijstvo in kmete, saj se zaveda, da je ta sektor težje prilagodljiv, vlada pa bo skozi socialni dialog prisluhnila prav vsem“, je še poudarila Alenka Bratušek, ki je izpostavila kakovost v kmetijski panogi ter odličnost slovenskih izdelkov in pridelkov. In ko vse to združimo z odlično gostinsko in turistično ponudbo, imamo nekaj, česar nima vsaka država, je dejala predsednica vlade. Po njenem tudi ni razloga, da kupci ne bi cenili slovenske hrane, vlada pa podpira povečanje pridelave domače, lokalne hrane v trgovinah in javnih zavodih. Premierka Bratuškova se je pred odprtjem sejma na sejmišču srečala z vodji ministrskih delegacij, ki se udeležujejo Agre. Popoldne pa je obiskala še podjetje Ocean Orchids v Dobrovniku in v podjetju Paradajz v Renkovcih položila temeljni kamen za nov rastlinjak ter si ogledala pridelavo slovenskega paradižnika.
Resorni minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan je ob težavah v kmetijstvu nanizal tudi nekaj uspehov. „Za kmetijstvo bo v prihodnjem obdobju več denarja, in to za neposredna plačila 950 milijonov evrov, za slovensko kmetijsko politiko iz programa razvoja podeželja v letih 2014-2020 1,1 milijarde evrov in delež države v višini 200 do 300 milijonov evrov“, je dejal Židan, ki je za prihodnje obdobje, ko bodo rešene težave z oskrbo pitne vode, napovedal projekte za zagotavljanje vode za namakanje, za kar na ministrstvu pripravljajo ustrezne spremembe. Na nesprejemljivost uvedbe novih obremenitev sta opozorila predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cveto Zupančič in predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk. Po besedah slednjega so delovna mesta v kmetijstvu glede na vlaganja že zdaj najdražja. Poleg slednjih sta na otvoritvi sejma, kjer so nastopili tudi kulturniki, spregovorila še direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in župan Gornje Radgone Anton Kampuš.
Poleg razstav in predstavitev vsega novega na področju kmetijstva in živilstva, razstave vseh vrst komercialnih živali, bodo letos na Agri, ki poteka v znamenju suše, ekologije in trajnostnega razvoja, v ospredju tudi odprta vprašanja slovenskega kmetijstva, ki jih žal ne manjka. Na najpomembnejšem sejmu kmetijstva in živilstva v Sloveniji ter v regiji štirih držav, kjer se tradicionalno srečujejo vsi, ki so povezani s kmetijstvom in kmetijsko predelovalno industrijo, pričakujejo kmetje predvsem temeljite razprave o žgočih vprašanjih, še posebej o napovedanih novih obdavčitvah. Ker se na sejem v Gornjo Radgono vsako leto praktično preseli tudi ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter pripravi številna strokovna predavanja in okrogle mize, vidijo kmetje v tem idealno priložnost, da predstavijo svoj položaj. Podpredsednik sindikata kmetov Franc Kučan je povedal, da njihove organizacije in združenja pričakujejo tradicionalne pogovore o pomoči zaradi lanske in letošnje suše ter o ukrepih za njeno preprečevanje oziroma omilitev, napovedujejo pa tudi vročo razpravo ob predlogu uvedbe davka na nepremičnine ter predlogu sprememb zakona o kmetijstvu in zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici v luči interesa članstva.
Kmete jezi zlasti predlog davka na nepremičnine, s katerim se nikakor ne strinjajo; če jim vlada ne bo prisluhnila, pa napovedujejo tudi možnost zbiranja podpisov za referendum. Sušo je treba medtem po Kučanovem mnenju reševati celostno, tudi s spremembo kultur na sušnih območjih. Pomurski sejem bo v okviru številnih aktivnosti poskušal omogočiti razprave o teh vprašanjih in o prihodnjih usmeritvah kmetijstva v luči podnebnih sprememb in iskanju okolju bolj prijaznih oblik kmetijske dejavnosti, poleg tega pa bodo na voljo bodo tudi številne pokušnje, razstave in vzorčni nasadi, pogovori, delavnice in okrogle mize ter tekmovanja in prijateljska srečanja.